Select Page

Vitamini za možgane prihodnosti

Vitamini za možgane prihodnosti

Za sodobnega, skoraj hektično naravnanega človeka, so postali različni vitamini in minerali obvezen dodatek vsakdana. Zajtrk v obliki kapsul, sirupov in pršil. Zdi se, da so možgani tisti del telesa, ki so najbolj na udaru. Pa lahko tudi možgane nahranimo, da bodo delovali bolje in bolj bistroumno? Lahko pojemo hranila ali sestavine, za katera verjamejo, da imajo pozitivne učinke na delovanje možganskih celic? V prihodnosti naj bi bilo prav z obremenjenimi možgani povezanih največ zdravstvenih in psihičnih težav. Kam vas bolj vleče – v skupino tistih, ki prisegajo na zdravila in oprijemljive raziskave ali med tiste, ki menijo, da so vitamini tisti pomembni ključ, bodisi skozi hrano bodisi v obliki prehranskih dodatkov? Kako svojim možganom nuditi najboljše?

 

Zdaj ob koncu poletja, ko smo imeli možgane na paši, je ob prihajajočem jesenskem tempu ponovnega poslovnega ali šolskega zagona morda slednja tema še kako primerna. Kaj so sploh možgani, kako delujejo? Tisto kar zagotovo vemo je, da vemo malo. Možgani so namreč najbolj zapleten organ človekovega telesa. So središče za mišljenje, govor, čustva in nadzor premikanja. Opravljati so sposobni več nalog hkrati, četudi zelo zapletenih. Možgani trdo delajo. So kot računalnik, ki odgovarja na naša vprašanja in pošilja sporočila po vsem telesu. Videti so nagrbančeni, podobno kot orehova lupina. Navzven so podobni trdemu želeju in vsebujejo 100 milijard živčnih celic ali nevronov. Vsako sekundo se iz enega nevrona v drugega prenese na milijone sporočil. In kdo so prenašalci živčnih sporočil od enega nevrona do drugega? To so zlasti serotonin, endorfin, noradrenalin, dopamin in acetilholin. In svojo nalogo lahko hitro in učinkovito opravijo samo, če imajo vsak trenutek na voljo še vitamine in minerale iz hrane. Omejimo se torej na vprašanje, kaj lahko slednji naredijo za našo pamet, razum, bistrost, zdravje.

Nahranimo jih

Kot so nas učili v šoli, jih pred poškodbami varuje lobanja in membrana pod njo ter sistem, imenovan krvno-možganska pregrada, ki sicer kot filter varuje možgane pred vdorom strupov. Žal prepušča nekatere nekoristne in škodljive snovi kot so alkohol, narkotiki, nikotin in kofein. A kot pri vsaki stvari, je dobro za zdravje možganov preventivno poskrbeti takrat, ko so še zdravi. Tudi s hrano. Hrana pred 50 leti (do raznovrstne hrane seveda ni mogel priti prav vsakdo) je bila z vidika hranilnih in zaščitnih snovi vsebinsko bogatejša, življenje samo pa manj stresno kot danes. Zato bi morali zdaj, ko so življenjske razmere bolj zapletene, za možgane še posebej skrbeti z različnimi hranili oziroma živili. Možgani potrebujejo več kot 80 različnih snovi: aminokisline, vitamine, minerale, esencialne maščobne kisline, vodo, glukozo, encime in drugo. Če pride do pomanjkanja teh snovi, razpoloženje niha, spomin peša, koncentracija pada, povečujejo se razdražljivost in nemir, tesnoba, nespečnost ali hiperaktivnost.

Pomislite! Če možgani dobijo vse od beljakovin, glukoze, esencialnih maščobnih kislin do vitaminov, mineralov in zadostne količine vode, so v odlični formi. Beljakovine so osnova za izdelavo prenašalcev živčnih dražljajev, recimo serotonina in noradrenalina. Za njihovo izdelavo so nujne aminokisline, vitamini skupine B; vitamin C ter minerali kot so magnezij, železo, cink, bor in kalcij. Poraja se vprašanje, katere so jedi, ki našteto vsebujejo? Perutnina, govedina in ribe, mleko in mlečni izdelki, pa oreščki in banane, avokado, prava čokolada, jabolka, med in bučna semena. Maščobe resda povečujejo inteligentnost, a ne vse. Odločilne za delovanje možganov so nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6. Če bomo nasprotno imeli preveč nasičenih in hidrogeniranih maščob, bo kisika v možganih manj. Skoraj polovico vsega kisika, ki ga nadihamo, porabijo možgani. Največ ga vanje »pripelje« naravni vitamin E iz olja pšeničnih kalčkov, mandljev, pinjol…

vitamini - vitamini mo  gani - Vitamini za možgane prihodnosti

Vitamini za možgane sodobnega človeka? Kateri?

Začimbe za spomin

Tudi začimbe imajo veliko vpliva na zdravje naših možganov in živčevja. Recimo: lubje cimeta, bazilika, poper, pa ingver in muškatni orešček, nikakor ne smemo pozabiti še na kardamom in kurkumo; vse uvrščajo v prvo obrambno linijo. Njihovo delovanje je še zlasti intenzivno, če se uporabljajo v točno določenih mešanicah, ustvarjenih po načelih ajurvede. Hildegarda je ugotavljala, da melisa daje moč možganom ter krepi duha in spomin. O tem, da je rožmarin dober za spomin, pa so peli tudi naši predniki. Tudi med rastlinami, ki lahko rastejo na naših vrtovih, najdemo torej veliko takih, ki nam lahko pomagajo do bolj čiste glave. Za baziliko recimo je že starorimski vojaški zdravnik Dioskurid zapisal, da očiščujoče deluje na glavo. Torej kar hitro na vrt in poglejte, kaj uporabnega za možgane imate na njem. Naj omenimo še eno, ki zadnje čase vse bolj priljubljena tudi v slovenski kuhinji. Kurkumin v kurkumi preprečuje širjenje amiloidnih plakov, za katere menijo, da so eden izmed povzročiteljev demence. Taki zamaški v našem živčevju prispevajo k propadanju celičnih povezav v možganih. Obstajajo trditve, da imajo ljudje, ki uživajo jedi, začinjene s karijem, od dva- do trikrat na teden, manjše tveganje za demenco. Različna mnenja, nekatera v bolj znanstvenih okvir, druga sloneča na alternativnih vedah.

Grenko, a koristno

Vzrok, da nekateri ne marajo ohrovta, je njegov grenko-trpki okus in prav ta je pokazatelj izjemno dobre založenosti z rudninami in antioksidanti. Na enoto kalorij vsebuje več kalcija kot mleko in več železa kot meso. Zdaj boste o ohrovtu razmišljali drugače, kajne? Ob tem je v njem še veliko kalija in folne kisline, omega-3 maščobnih kislin, antioksidantov ter vitaminov A, C, E in K. Poleg tega, da varuje pred različnimi vrstami raka, naj bi vitamin K, zlasti v kombinaciji z antioksidanti in omega 3 maščobami, varoval tudi pred Alzheimerjevo boleznijo. Ohrovt velja za odlično protivnetno hrano, zlasti če ga zaužijemo v termično manj obdelanega.

Vitamini B in njihova vloga

Vitamini so organske snovi, potrebne za normalno delovanje slehernega organizma. Sprva so mislili, da gre za eno snov; poimenovali so jo vitamin B. Toda izkazalo se je, da gre za skupino različnih vitaminov. Tudi vitamini iz skupine B, zlasti tisti, ki pomagajo nadzorovati raven homocisteina, vplivajo na zdravje naših možganov. Skupina, ki je dve leti uživala večje odmerke folne kisline, vitamina B12 in B6, je imela dvakrat manjšo stopnjo propadanja možganov od skupine, ki je prejemala placebo.

O katerih vitaminih B sploh govorimo? Med vitamini skupine B je več kemično različnih vitaminov, katerih skupno ime je tako imenovani B-kompleks. K njim prištevamo vitamine B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B6 (piridoksin),  B3(niacin), B5 (pantotensko kislino), B7 (biotin), folno kislino (B9) in vitamin B12 (kobalamin). Zlasti o slednjem je veliko govora v zadnjih letih. V študijah lahko beremo, da visoko raven homocisteina povezujejo s povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen, srčne bolezni in možganskega infarkta ter srčne kapi. B vitamini pa so poznani kot zaviralci homocisteina, pri čemer je B12 ključen za nevrološke funkcije v telesu. B12 najdemo v v jetrih, ledvicah, pustem mesu, ribah in jajcih, B6 recimo pa v pustem mesu, jetrih, semenih, mleku, žitu. Jajca pa so eden najbogatejših virov holina oziroma vitamina B8, ki ohranja fleksibilnost možganske celične membrane in spodbuja hitrejši prehod misli in pospešuje razvoj možganov. Zaradi odlične absorpcije se zadnje leto ogromno ljudi odloča v B12 v obliki ustnega pršila, ki ga najdete v lekarnah in specializiranih trgovinah. Enega dela celo slovensko podjetje in je postal pravi hit.

Zdravje v barvah

Čas nabiranja borovnic je že mimo in če ste zamudili užitke v naravi ob trganju tega naravnega sadeža, preberite kaj ste zamudili. Borovnice niso le zelo okusen sadež in močan antioksidant, so tudi izjemna prehrana za spomin. Redno uživanje borovnic močno upočasni oslabitev spomina. Ta sadež namreč vsebuje veliko polifenolov, ki pozitivno delujejo na možganske živčne celice in spodbujajo njihovo delovanje. Zdrava barva je tudi rdeča. Sestavine v jagodah prav tako pomagajo ščititi možgane in krepijo spomin. Zelena špinača pa je bogata z antioksidanti in učinkovinami, ki delujejo protivnetno. Te snovi pa naj bi upočasnile staranje možganov, zato kar po njej, ko bo možnost. Špinača je eden redkih virov alfa lipoične kisline, močnega antioksidanta, ki pomaga ščititi možgane.

Dodatki prehrani

Nekatere stvari, ki so koristne za možgane, najdemo v prehranskih dodatkih. Elizabeth Sommer v knjigi Food & Mood, ki jo toplo priporočam v branje, navaja, da fosfolipid PS obnavlja možganske celice, spodbuja delovanje dopamina in serotonina. Spodbuja rast živčevja, znižuje raven stresnih hormonov, verjetno pomaga tudi pri vzpostavljanju novih povezav med celicami in centri v možganih. PS je preverjen tudi v kliničnih študijah in ga FDAovoljuje kot sredstvo za izboljšanje spomina. Fosfatidilserin je naravna sestavina našega telesa. Je naravna sestavina celičnih membran in nevronov, ki sodelujejo pru delovanju spomina. Koristno deluje tudi na mentalni in čustveni stres. Učinkovito pomaga obnoviti okoli 40 odstotkov zmogljivosti pomnjenja. Pomaga ustaviti izgubo in pešanje spomina, kar je danes, ko se soočamo z demenco, zelo pomembno. Rezultat je izboljšan in okrepljen spomin. Vitamini niso samo zaradi lepšega in ne le modni hit.

Silicij, dober za računalnike in možgane

Za konec omenimo še silicij, ki je znana snov pri izdelavi računalnikov, a ima nekaj opraviti tudi z našim spominom. V knjigi Klausa Kaufmanna, Silicij – pozabljeno hranilo najdemo, kateri so najboljši viri silicija, ki jih najdemo v vsakdanjih živilih: oves, ječmen, proso, krompir ali polnozrnata žita. Med rastlinami z zdravilnimi učinki pa izstopata recimo zeleni oves in preslica. Primerna količina silicija v telesu olajša izločanje aluminija, s čimer se lahko prepreči njegovo nalaganje v možganih in živčevju nasploh. Telesu omogoča zadržati vodo in je osnova za delovanje skoraj vseh procesov v telesu. Silicija je v naši hrani, in posledično tudi v naših telesih, vse manj. Kar čutimo kot splošno izgubo vitalnosti in življenjske energije. Vitamini torej! Kakšne boste izbrali in v kakšni obliki, se odločite sami oziroma odvisno od potreb.

http://www.nutris.si

Bi prebrali še kakšen članek na temo zdravja? Tu.

 

O avtorju

Monika Kubelj

Novinarka, žena, mati, večna optimistka in iskalka boljšega jutri.

Komentiraj

x

Spletni portal Luksuz. za pravilno delovanje in beleženje obiskanosti strani uporablja piškotke.

SPREJMI Več
Pridružite se nam

Pridružite se nam

Bodite obveščeni o novostih, zanimivostih in novih zapisih LUKSUZ.

Zasebnost

Za dokončanje potrebujete le še potrditi vaš e-naslov, na katerega smo vam poslali sporočilo.