Umetnost iz usnja
Umetnost iz usnja, vonj po njem, nekaj skodelic kave in dooolg klepet. Z Branimiro Sever, čarodejko z enim najstarejših materialov na svetu. Njeni usnjeni izdelki, povečini torbice in denarnice, pa tudi nakit, so enostavno čudoviti. Danes so ročno narejeni usnjeni proizvodi še bolj luksuzni kot nekoč. Pa niti ne toliko zaradi cene kot zaradi izjemnosti in neponovljivosti ideje, zaradi vloženega časa, zaradi trajnosti. Branimira nas je spustila v svojo delavnico nekje v Šiški sredi Ljubljane in pokazala svoj ‘intimni svet’ ustvarjanja, kamor sicer ne spušča nikogar. Bo pa z vami rada pokramljala na kateri od umetniških tržnic ali na kulturnih prireditvah, kjer bo dogodek bogatila s svojo prisotnostjo.
Usnje kot dodatek na klobučku
Utrinek s tržnice
Prvi vtis je bil nedvomno umetniški. Povsod koščki usnja, barve, sponke, volna, (ker Branimira tudi štrika), različni kovinski in drugi dodatki. Umetnost iz usnja v pravem pomenu besede. Usnjarska delavnica v svojem pravem sijaju, ki daje slutiti o velikosti idej, ki se tu rojevajo. Zame je Branimira zagotovo umetnica, čeprav zase pravi, da gre za obrt. A če se zavedate, da torbica, ki jo bo naredila za vas, ne bo imela svoje dvojnice, potem stežka rečemo, da gre samo za obrt. Narejena je ZA VAS. Iste ne bo imel nihče v vesolju. Zato se včasih zgodi, da stranke na naročen izdelek čakajo nekaj časa. »Idejo nosim s seboj, v glavi, nikoli je ne narišem. A da jo lahko uresničim, mi mora pod roke priti pravo usnje. Včasih to traja…,« pove sogovornica in se nasmehne. Izjemno pomembno se ji zdi, da se podloga povsem ujema z zunanjim videzom torbe, zato včasih tudi nekaj mesecev išče ustrezno (barvo in kakovost) usnje ali blago (včasih kakšno torbo podloži tudi s tapetniško tkanino).
Umetnost iz usnja
Usnje vseh barv in oblik čaka na roke umetnice
Krasen, modni nahrbtnik z osebno noto
Branka je v življenju počela marsikaj, dokler ni kakšno leto nazaj enostavno pogumno odkorakala iz varne službe v življenje, ki ga je ljubila. Njen prosti čas je postal redno delo. Že otroštvo ji je pravzaprav kazalo smer kariere. Prijazni mojster v bližnji čevljarski delavnici, ki jo je, punčko, staro osem let, naučil rezati neskončno dolge usnjene trakove. In Liza, njen prvi stilski izziv, ki se je iz cunjaste rožnate igračke čez noč prelevila v zapeljivo damo v usnju od glave do pete. S pokrivalom, čevlji in čezramno obešenko, se razume.
Damska torbice, ki je ne pozabiš
Umetnost iz usnja. Si lahko predstavljate govejo kost kot del torbice? Odlična ideja.
Svojo prvo pravo usnjeno torbo je naredila pri trinajstih. Iz očetovega črnega usnjenega suknjiča. »Očeta sem neizmerno osrečila, torbo z rdečimi šivi pa podarila tedaj najljubšemu sošolcu, sošolki pa kosmato bisago iz ostankov lisičjih kožic. Še dolgo jo je nosila, vse do modne preobrazbe v zaščitnico živali, zapriseženo vegetarijanko in odvisnico od veganskih čevljev,« se spominja Branimira. A za razliko od sošolke se sama ne more znebiti obsedenosti z naravno kožo, kot pravi.
Potovalna torba, za katero odštejete dobrih 380 evrov. In toliko je tudi vredna!
Usnjen minič in kosmat telovnik, krilo iz usnjenih semiš pisanih krpic, pas za fotra, prva denarnica za življenjskega sopotnika, torbice in torbule za prijateljice, denarnice in kozmetične torbice za bolj ali manj naključne znanke, broške in obeski za ključe za zelo naključne znanke, mošnjički za hranjenje manjših predmetov za sodelavke, rož’ce za vsako razpoloženje za njihove mame, tašče in kar je še ženskega sorodstva naokoli. »Pri delu z naravnimi kožami sledim tradicionalnim metodam izdelave. Šivalnega stroja ne uporabljam, kakšnega drugega tudi ne, ker ga nimam. Rada pa uporabljam lepilo, ki je pravi balzam za dihalne poti. V rekreativne namene zlorabljam tudi volno, svilo, lan, konopljo in druge naravne materiale, ki jim s pomočjo pletilk spreminjam obliko v vsakršne romarske in vagabundske malhe in bisage, kape, šale in rokavice,« še pesniško doda.
Branimira osebno – sredi delavnice. Vesela, da mi je pokazala svoj prostor.
Kje jo najdete? Dobite jo ob pokriti tržnici na Glavnem trgu v Ljubljani, praviloma ob torkih in sredah (avgusta je ne bo, mimogrede), ta konec tedna pa sodeluje na sejmu domače in umetnostne obrti v sklopu Blejskih dnevov.…lahko pa se obrnete tudi na nas in posredovali vam bomo kontakt. Info@luksuz.net.
Goveja kost je lahko umetniški navdih.
Avtorica nekaterih fotografij je Sonja Ravbar.
