Ultravijolično sevanje, zdravje in prihodnost

Ultravijolično sevanje, ki ga je deležen naš planet, je tema, ki bi nas morala bolj brigati. Ker vpliva na vse kar leze in gre po zemlji, ker ima koristne in negativne učinke na nas, ker se zadnjih nekaj deset let ‘rapidno’ spreminja. Za svoje zdravje smo odgovorni predvsem mi sami, a ne le za svoje. Naša ravnanja vplivajo tudi na prihodnost naših zanamcev. Ultravijolično sevanje pa je, kot vse bolj ugotavljajo, nevarno tudi zaradi naših nepremišljenih dejanj v luči sodobnosti in razvoja. V luči luksuza?

Sonce je za naš planet vir obstoja. Je začetek vsega in le upamo lahko, da ne bo tudi konec. Lahko bi rekli, da je čisti luksuz; brez njega ne moremo, a če ga je preveč, na nas lahko škodljivo vpliva 😊. Kaj je že ultravijolično sevanje, kako delimo svetlobo v UV območjih, kako vpliva na nas? In zakaj je treba opozorila o izogibanju največji pripeki treba jemati skrajno resno, čeprav smo se še trideset let nazaj vsi kot čevapčiči dobesedno cvrli na plaži, o nevarnostih pa se nam še sanjalo ni?

Ultravijolično sevanje je, čeprav ga ne vidite

Ultravijolično sevanje je del elektromagnetnega sevanja, ki ga poleg vidne svetlobe in toplote oddaja Sonce. Njegova valovna dolžina (med 100-400 nm) je krajša od valovne dolžine vidne svetlobe in daljša od valovne dolžine rentgenskih žarkov!

Svetlobo v UV območju razdelimo na:

– UVA (A iz angl. »ageing«, staranje; valovna dolžina 315-400 nm)

UVA žarki predstavljajo do 95% vsega UV sevanja, ki doseže Zemljo. Izpostavljeni smo jih skozi vse leto, so stalno prisotni ves dan, steklo jih ne zadrži. Prodirajo globlje kot UVB in povzročajo poškodbe v srednji plasti kože – dermisu oz. usnjici in imajo večjo vlogo pri dolgoročnih poškodbah zaradi sonca kot pri akutnih poškodbah. Povzročajo fotostaranje kože in raka.

– UVB (B iz angl. »burning«, opeklina; valovna dolžina 280-315 nm)

UVB žarki predstavljajo do 5% vsega UV sevanja, ki doseže Zemljo. Intenzivnost UVB žarkov skozi leto in čez dan niha, najmočnejša pa je poleti v času okrog poldneva. Steklo jih zadrži. Prodirajo manj globoko v kožo kot UVA žarki in tako povzročajo predvsem poškodbe v vrhnjici kože. UVB sevanje je odgovorno za nastanek sončnih opeklin in raka.

– UVC (C iz ang. »cytotoxic«, toksičen za celice; valovna dolžina 100-280 nm).

UVC žarki ne dosežejo Zemljine površine, saj jih prestreže ozonska plast atmosfere.

Vidno svetlobo in infrardeče sevanje (toploto) zaznamo s čutili, UV sevanja pa ne.

 

Torej, UV svetloba je zelo pogosta tema člankov, a kljub temu je na mestu vprašanje … res veste, kaj vse vpliva na moč ultravijoličnega sevanja in kdo vse mu je izpostavljen oziroma kdo vse je v nevarnosti?

Dejavniki okolja, ki vplivajo na moč UV sevanja

Moč UV sončnega sevanja se spreminja, med letom in tudi tekom dneva. Nanjo vplivajo:

1. Lega sonca; višje na nebu kot je Sonce, višja je moč UV sevanja. Najvišja je ob jasnih poletnih dneh, ko je sonce najvišje na nebu.
2. Zemljepisna širina; bolj ko se približujemo ekvatorju, večja je moč UV sevanja.
3. Oblačnost; moč UV sevanja je največja ob jasnih dneh, vendar je lahko visoka tudi ob oblačnih dneh, zaradi odbijanja UV žarkov od vodnih molekul in delcev iz ozračja.
4. Nadmorska višina; višja kot je nadmorska višina, tanjši je filter ozračja. Vsakih 1000 metrov nadmorske višine moč UV sevanja naraste za 10 do 12 odstotkov.
5. Ozon; ozon absorbira del UV sevanja, ki bi sicer doseglo površje Zemlje. Koncentracije ozona v zraku se spreminjajo med letom in tudi tekom dneva.
6. Odbojnost površin; UV sevanje se odbija od mnogih velikih površin, kot so led in sneg (lahko odbijejo več kot 80 odstotkov UV žarkov), pesek (lahko odbije več kot 15 odstotkov UV žarkov) ali morje (lahko odbije okoli 25 odstotkov UV žarkov).

UV sončnemu sevanju t.j. UV sevanju naravnega vira (sonce) smo izpostavljeni vsi. Narašča pa število ljudi, ki so izpostavljeni UV sevanju iz umetnih virov pri delu, v industriji, pri rekreaciji (solariji).

 

Zato ni nič narobe oziroma je v poletnih mesecih kar priporočljivo, da poslušate UV indeks, to je napoved o jakosti UV sevanja, ki bo doseglo površje Zemlje. UV indeks ob jasnem vremenu doseže najvišjo vrednost junija in v začetku julija. V gorah je višji kot po nižinah, saj moč UV žarkov z nadmorsko višino narašča precej hitreje kot moč ostalega dela sončnega sevanja: na višini 2000 m je 15 odstotkov več UVB sevanja kot na morski obali.

Če bi naša zemlja ne imela ozona, bi seveda sonce z vsemi UV dolžinami svojega sevanja scvrla se na zemlji. A ozon se tanjša, žal, tanjšanje zaščitne ozonske plasti v stratosferi, pojav imenujemo tudi ozonska luknja, pa je povzročil človek z onesnaževanjem ozračja s kemičnimi proizvodi, predvsem bromovimi in klorovimi spojinami ter fluorokloroogljikovodiki. S tanjšanjem ozonske plasti v stratosferi se zmanjšuje tudi njena zaščitna moč.

Posledice UV sevanja na človeka

Vidno svetlobo in infrardeče sevanje zaznamo s čutili, UV sevanje pa ne. Tega lahko šele po določenem času opažamo kot škodljive posledice na naši koži, očeh in imunskem sistemu. Na koži se kaže kot sončne opekline, porjavelost kože in pospešeno staranje kože. Je pomemben dejavnik tveganja za nastanek nemelanomskih rakov kože ter najnevarnejšega, malignega melanoma. Poškoduje tudi oči in ima imunosupresivno delovanje ter povečuje tveganje za nastanek infekcij.

Izpostavljanje UV sevanju, tako soncu kot umetnim virom (solariji), je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je UV sevanje (iz naravnih in umetnih virov tj. solarijev) uvrstila med karcinogene dejavnike 1. skupine, med katerimi so tudi azbest, tobak in ionizirajoča sevanja. Zaskrbljujoče je, da število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. Med leti V Sloveniji je rak kože (brez malignega melanoma) po pogostosti med raki na prvem mestu. V zadnjih letih v Sloveniji letno beležimo skoraj 2.400 novih primerov nemelanomskih rakov kože, ter več kot 500 primerov malignega melanoma. Pogosto izpostavljanje kože soncu pospešuje tudi njegovo staranje. Kdo bi želel biti podoben pečenemu jabolku? Smo sredi glavne poletne sezone, prava vročina menda še prihaja, zato si vsaj delček članka vtisnite v spomin.

Globalne ocene Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o posledicah UV sevanja so take: Vsako leto je v svetu diagnosticiranih 2-3 milijone novih primerov ne-melanomskih oblik kožnega raka (bazalnocelični karcinom, skvamoznocelični karcinom), ki so redko smrtni. Vsako leto v svetu na novo zboli za malignim melanomom približno 130.000 ljudi, kar pomembno prispeva k umrljivosti predvsem svetlopolte populacije. V svetu vsako leto oslepi zaradi očesne katarakte (sive mrene) 12 do 15 milijonov ljudi, pri tem lahko 20 odstotkov primerov pripišemo posledicam izpostavljanja soncu. Ultravijolično sevanje je resen sodoben problem.

Oddelek za kozmetiko Visoke šole za storitve v Ljubljani (VIST) izvaja program Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, partner pa je tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V okviru programa na različne načine opozarjamo mlade, naj se ne izpostavljajo soncu prekomerno oz. naj se primerno zaščitijo pred soncem in naj ne obiskujejo solarijev, da preprečijo pospešeno staranje kože in ohranjajo zdravje. Tudi o tem, kaj je ultravijolično sevanje. Še vedno velja tudi javni fotografski natečaj na temo osveščanja o nevarnosti vseh vrst sončenja ter preventive pred kožnim rakom zaradi prekomernega izpostavljanja soncu. Rok za oddajo fotografij je 20.9.2018, vse na to temo pa najdete https://www.vist.si/fotografija/novice/271-ne-varno-sonce.html.