In Bog je rekel pivo
pivo
Pivo – najstarejša alkoholna pijača na svetu

Pivo. Če odhajaš na Bavarsko je srečanje s kulturo pitja piva in pivovarstvom neizogibno. Vsak Bavarec svoje goste postreže s pivom, krompirjevo solato in Leberkäse (jetrni sir), ki ga Bavarci obožujejo. Na področju piva je v zadnjih letih prišlo do zanimivih debat tudi v Sloveniji in rodila so se nova imena, celo ekološkega izvora. Na Bavarskem pa so si tamkajšnje oblasti že davno izborile pravico, da svoje pivo uvrstijo med hrano in je kot tako tudi obdavčeno. Zanje je pivo svojevrsten luksuz, ki se mu nikoli ne bodo odpovedali.

Morda ne vedo vsi Nemci, kako se je vse skupaj začelo, vsakdo pa ima zagotovo svoje najljubše pivo. Za tak razvoj pivovarjev je zaslužen tudi bavarski vojvoda Wilhelm IV. (1493-1550), ki se je bolj proslavil s pivovarskim zakonom kot pa na bojnem polju. V Nemčiji ga imajo še danes vsaj tako v čislih, kot kakšnega slavnega bojevnika. Izdal je zakon Reinheitsgebot (zapoved o čistosti piva, leta 1516), ki pravi: ˝Ukazujem, da se v deželi Bavarski v mestih, trgih in vaseh za varjenje piva uporabljajo samo ječmen, hmelj, voda in nič drugega (nekateri omenjajo tudi kvas, kar je samo po sebi razumljivo).˝ Je najstarejši zakon o hrani na svetu. Še danes obstaja original. Zaradi tega zakonika so postala tudi nemška piva najbolj poznana na svetu. Še danes v Nemčiji upoštevajo pravila tega zakonika in uporabljajo samo predpisane sestavine. Procesi proizvodnje se je z napredkom znanosti in tehnike vse bolj izpopolnjevali. Zgleduje se po tradiciji, vendar se spreminja sorazmerno s tehnološkim napredkom. Danes je pivovarstvo zelo pomembna sodobna panoga.

In tako se je začelo

Sumerci pri pripravi piva

Legenda pravi,  da naj bi neki Sumerec pozabil posodo polno ječmena pospraviti pred dežjem in potem se je ta še nekaj dni na soncu grela. Ko se je spomnil na njo, je iz kaše dišalo precej nenavadno. Da bi potešil svojo radovednost je kašo poskusil in ugotovil, da napitek ni slab. Tako nekako naj bi se začelo pivo in z njim tudi pivovarstvo. Ste slišali za prapivo? Prvotno pivo ali prapivo so izdelovali brez kuhanja, samo z alkoholnim vrenjem. Razgradnjo škroba iz žita so dosegli s pomočjo človeške sline, ki vsebuje tudi nekaj amilaz,[14] alkoholno vrenje pa so povzročile divje glive kvasovke iz zraka. Žito so v ustih dobro prežvečili, potem izpljunili v posode, kjer je zavrelo. Tako pripravljeno pijačo danes imenujemo prapivo. Nekatera ljudstva še danes pridobivajo pivo na podoben način. V Afriki ga imenujejo pombe, Dogoni v Sahelu varijo koni, staroselci v Ameriki pa čičo.

pivo
Različne vrste za različne okuse

Pívo je še vedno alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, uporablja pa se tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. A poznavalci piva, ki jih je tudi pri nas vedno več, znajo hitro ločiti odlično pivo od povprečnih in slabih. Zato ne mečite vsega v en koš. In ko odhajate na Bavarsko, se zavedajte, da je Nemčija ponosna na največjo pivovarno belega piva na svetu (beri Erdinger)

Vas zanima recept za pivo?

  • 11 litrov vode
  • 30 dag sladkorja
  • 15 dag praženega ječmena (knajp)
  • 2 dag hmelja
  • 1,5 dag kvasa

Sladkor, ječmen in hmelj zvežemo v platneno vrečko in jo damo v vodo. Kuhamo poldrugo uro, nato počakamo, da se ohladi. V skodelico vlijemo nekaj tekočine ter v njej zmešamo kvas. Razopljeni kvas zlijemo nazaj v pivino, kjer ga pustimo stati 10 do 12 ur. Nato pivo natočimo v steklenice, jih zamašimo in zamaške pritrdimo z vrvico. Steklenice hranimo na temnem in hladnem prostoru. Pivo je uporabno že čez dva dni.

Takole izgleda tipična dobrodošlica na Bavarskem

V Sloveniji je 17 sort hmelja.

Ječmenov slad v pivu vsebuje 80 odstotkov fenolnih snovi. Te prestrezajo proste radikale v telesu, ki so lahko kancerogeni; imajo torej antioksidativni učinek.

Deli
Monika Kubelj
Novinarka, žena, mati, večna optimistka in iskalka boljšega jutri.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here