Select Page

Probiotik prepovedana beseda na živilih in prehranskih dopolnilih

Probiotik prepovedana beseda na živilih in prehranskih dopolnilih

Probiotik je izjemno popularen del prehrane sodobnega potrošnika. Kdor vlaga v svoje zdravje in se zaveda velikega pomena zdravja, probiotike pozna in jih uživa. A bodimo natančnejši. Prebiotiki so mikroorganizmi, ki tvorijo dobro črevesno floro, probiotiki pa prehranske vlaknine.  Nista enaka, čeprav oba koristita telesu. Dandanes je ponudba izjemno pestra, saj so se izkazali kot odlično tržno blago – obstaja tudi probiotik za vegetarijance. Nedavno pa je EU zakonodaja to področje zaostrila do te meje, da se beseda probiotik dejansko ne sme pojaviti na embalaži živil ali prehranskih dopolnilih. Bodite pozorni na deklaracije in opise.

 

Pro in prebiotični izdelki se danes uvrščajo med funkcionalna živila, kar pomeni, da so precej pomembna, jih svetujejo celo v farmaciji in se zelo dobro prodajajo. Nedavno so slovenski strokovnjaki spregovorili o dilemah, kateri izdelek izbrati oziroma kateri so resnično kvalitetni. Nazadnje pa so prišli do odločitve, ki je močno pretresla trg ponudbe probiotikov. Področje uporabe prehranskih in zdravstvenih  trditev na živilih je v EU harmonizirano od sprejetja Uredbe (EU) št. 1924/2006 leta 2006. Takrat sprejeta zakonodaja je uvedla vrsto novosti, predvsem pa je bistveno zaostrila pogoje za uporabo zdravstvenih trditev – tako na živilih, kot na prehranskih dopolnilih. Zakonodaja je tudi bistveno vplivala na označevanje, oglaševanje in predstavljanje probiotikov, saj zanje ni bila avtorizirana nobena zdravstvena trditev. To je pomenilo, da v praksi proizvajalci niso več smeli uporabljati trditev, ki bi tovrstne bakterije povezovale z (možnimi) vplivi na zdravje. Naveden ukrep glede uporabe zdravstvenih trditev v zvezi s probiotiki je veljal v vseh državah članicah EU, pristopi držav pri tolmačenju trditve “vsebuje probiotične bakterije” oz. “probiotik” (brez navajanja ugodnega vpliva na zdravje) pa so bili različni. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pred nedavnim objavila pojasnilo, da beseda “probiotik” predstavlja zdravstveno trditev. Na osnovi navedenega pojasnila je uporaba besede “probiotik” odslej prepovedana na vseh živilih, ki se tržijo v Sloveniji, vključno s prehranskimi dopolnili.

Probiotik – kaj pravzaprav je?

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi in če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje. Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki se tam že običajno nahajajo, ali pa teh, ki jih mi kot probiotik vnesemo v organizem. Zato  so organi Združenih narodov, pristojni za zdravje in prehrano (WHO in FAO), leta 2002 prvič pripravili smernice za vrednotenje le-teh v hrani.

Probiotiki torej delujejo neposredno, prebiotiki pa posredno. Tako probiotiki kot prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pomagajo pri hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja. Poznamo sicer še simbiotike, ki pa vključujejo tako probiotike kot prebiotike. Že to, da beseda izhaja iz grške besede bios-življenje, nekaj pove.

Iz izkušenj pri delu je pred leti doc. dr. Rok Orel, s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana povedal naslednje: »Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke. Vplivajo na presnovo v črevesu in na imunski odziv. Nekateri dokazano povečujejo odpornost organizma, drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (npr. driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (npr. drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih). Morda probiotiki in prebiotiki res niso nujni, vsekakor pa so ob načinu sodobnega življenja in prehranjevanja lahko zelo koristni.«

Probiotiki kot prehransko dopolnilo ali zdravilo?

Probiotiki so bili do nedavnega na trgu ne le kot zdravila ampak tudi kot prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila so skupina živil, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Za njihovo kakovost v celoti jamči proizvajalec. Za prehranska dopolnila se lahko uporabljajo dokazane zdravstvene trditve, medicinske trditve pa so rezervirane za zdravila. Zdravila so podvržena strožji kontroli in višjim kakovostnim standardom v proizvodnji, ki je zato dražja, a njihova kakovost in delovanje nista sporna. »To seveda ne pomeni, da so prehranska dopolnila splošno slabe kakovosti, temveč le, da morajo biti potrošniki pri nakupu pozorni in izbirati izdelke, za katere proizvajalec ne le da jamči, temveč tudi dokazuje kakovost,« je poudaril dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutricionistiko. Zdaj se bodo morali proizvajalci probiotikov morali znajti in razmisliti, kako bodo označili tak izdelek. Veliko koristnih informacij najdete na portalu Nutris.

Učinki morajo biti dokazani

»Učinki posameznega probiotika morajo biti natančno proučeni in dokazani. Prebiotiki pa morajo selektivno vzpodbujati razmnoževanje in s tem prevlado koristnih bakterij,« je poudarila prof. dr. Irena Rogelj, dipl. ing. živ. tehn., predstojnica Inštituta za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Dobro proučeni so zlasti učinki probiotikov na pospeševanje presnove laktoze, zatiranje patogenih klic v črevesju in zaviranje oziroma blaženje driske. Nekateri učinki pa se le predpostavljajo: okrepljena zaščita pred okužbami, znižanje holesterola v krvi ali recimo zaviranje raka na debelem črevesu. Zdravstvene trditve odobrijo na osnovi ugodne znanstvene ocene, ki jo pripravi Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Za ugodno oceno mora biti koristen učinek dokazan z zelo kakovostno izvedenimi kontroliranimi študijami na pretežno zdravih ljudeh, zato je učinke zelo težko dokazovati.

Dobra označba probiotičnega izdelka

Potrošniške organizacije se v EU že dolgo časa zavzemajo za dosledno, korektno in potrošnikom razumljivo označevanje probiotičnih izdelkov, saj to zagotavlja varnost in funkcionalnost izdelka. Ustrezna označba probiotičnega izdelka bi morala po podatkih asist. dr. Tanje Pajk Žontar, univ. dipl. ing. živ. tehn., z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave vsebovati naslednje informacije:

 

  1.        opombo, da so prisotne žive bakterije,
  2.        znanstveno pravilno poimenovanje rodu in vrste bakterij,
  3.        število posameznih bakterij v svežem izdelku in proti koncu izteka roka uporabnosti,
  4.        število bakterij naj bi bilo zapisano v potrošniku razumljivih enotah in strokovno pravilno,
  5.        minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje,
  6.        priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek,
  7.        zdravstvene trditve, ki morajo biti dokazane s kliničnimi raziskavami na ljudeh in za vsak izdelek         posebej (ne samo za mikroorganizem),
  8.        opozorilo, kakšne so posledice prekomernega uživanja izdelka.

 

Večina potrošnikov je za probiotike sicer že slišalo, a jih ne pozna dovolj dobro. Strokovnjaki so že pred časom potrdili, da je na slovenskem trgu veliko izdelkov, ki jih označujejo za probiotične, a si mnogi izmed teh izdelkov imena pro- ali prebiotik sploh ne zaslužijo. Vendar se večina potrošnikov tega ne zaveda. Tudi zato je sprememba na področju uporabe besede probiotik dobrodošla za uporabnike. »Ker objektivne informacije zelo redko pridejo do potrošnikov, so le-ti pri izbiri izdelkov zmedeni in lahko tudi zavedeni,« opozarja asist. dr. Tanja Pajk Žontar. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so konec leta 2009 izvedli prehranski test mlečnih probiotičnih izdelkov in probiotikov v obliki prehranskih dopolnil. »Ugotovili smo, da je znanstveno pravilno navajanje vrste in rodu bakterij pri izdelkih bolj izjema kot pravilo. Enako velja tudi za izpisovanje števila probiotičnih bakterij, ki je sicer pogosteje navedeno pri prehranskih dopolnilih kot na živilih. Žal pa je test pokazal tudi, da vsi izdelki ne vsebujejo navedenih vrst probiotičnih bakterij, kot tudi, da je število le-teh lahko manjše od označene vrednosti ali celo nično. Slednje napake so pogostejše pri prehranskih dopolnilih kot pri živilih,« je povedala asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Na strani http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/prehranske_in_zdravstvene_trditve/ najdete dodatne informacije:

“Prehranska trditev” pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebno ugodne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in/ali hranil ali drugih snovi. Skladno z Uredbo (ES) št. 1924/2006 so dovoljene samo prehranske trditve, ki so navedene v Prilogi te uredbe in so v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

“Zdravstvena trditev” pa pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani (npr. pomaga pri prebavi).

 

probiotik - probiotik jogurt 1024x576 - Probiotik prepovedana beseda na živilih in prehranskih dopolnilih

Med najbolj znanimi probiotiki v živilih je zagotovo jogurt. Ni pa edini. Daleč od tega.

Katera živila so bogata s probiotiki?

Probiotični jogurt je eno izmed najbolj probiotično bogatih živil, še posebej, če je domač. Omeniti je treba še kislo zelje, kefir, kumarice, temna čokolada ali kombucha čaj recimo.

 

V glavnem, vaše zdravje – vaš luksuz, zato bodite previdni, kaj uživate in koliko tega. Vredno je biti na tekočem z vsem, kar se tiče zdravja in prehrane, kajti dandanes je potrošništvo izjemno agresivna sila.

 

VAS ZANIMA še kakšna tema o hrani? TULE

 


probiotik - befresh zmanj  ana slikca - Probiotik prepovedana beseda na živilih in prehranskih dopolnilih

BeFresh zobna ščetka brez ftalatov. Najdete v ekoloških in specializiranih trgovinah in zasebnih lekarnah. Celoten opis na https://www.luksuz.net/biorazgradljiva-befresh-zobna-scetka-je-zgodba-o-odgovornosti/

 

O avtorju

Monika Kubelj

Novinarka, žena, mati, večna optimistka in iskalka boljšega jutri.

Komentiraj

x

Spletni portal Luksuz. za pravilno delovanje in beleženje obiskanosti strani uporablja piškotke.

SPREJMI Več
Pridružite se nam

Pridružite se nam

Bodite obveščeni o novostih, zanimivostih in novih zapisih LUKSUZ.

Zasebnost

Za dokončanje potrebujete le še potrditi vaš e-naslov, na katerega smo vam poslali sporočilo.