Ko sem sedela v dvorani SiTi Teatra v Ljubljani in s kolegico poslušala božične pesmi v interpretaciji Alenke Godec in Big band orkestra RTV Slovenija, sem izjemno uživala. Luksuz za ušesa pravim. Obenem pa sem pomislila na vse tiste, ki v decembru niti lučk ne gredo pogledat v Staro Ljubljano. Ker so polni skrbi, kako bodo plačali položnice in nahranili otroke. In ne morem, da vas ne bi vprašala: kaj ste dobrega vi storili ob praznikih? Ali čez leto. Še je čas….

Če odštejemo 10 evrov, to za nas z rednim dohodkom, službo, streho nad glavo, toplimi oblačili, ne pomeni veliko. Se sploh ne pozna. Res ne! Ko pa se zbrana sredstva dajo na kupček in se podarijo ljudem v stiski, je ogromno. Na tem blogu, kjer teče beseda o luksuzu, se zdi bogokletno omenjati to dvoje skupaj, saj za precej ljudi (tudi v Sloveniji) prazniki niso nič drugega, kot velika žalost. Čeprav nekateri nimate tega občutka, je še vedno veliko družin, kamor Božički in Dedki mrazi ne hodijo. Ni daril ali potovanj, še prazničnih večerij ne. K sreči smo Slovenci pogosto odprtih rok (poleg tistih nenavadnih lastnosti, da smo menda nevoščljivi in opravljivi). Znana je akcija Radia 1, kjer v radijskem maratonu zberejo velika sredstva in z njimi razveselijo mnogo v tišini skritih družin. Preverite na spletu radia koliko so zbrali letos. Mednarodno farmacevtsko podjetje Bayer, ki sicer na leto za oglaševanje odšteje ogromno denarja, poleg številnih dobrodelnih akcij zmore še več. Zaposleni samoiniciativno lajšajo stiske tako, da trikrat na leto zbirajo oblačila in obutev, v prazničnem času pa darila za otroke ZPM Ljubljana. Delajo si reklamo, boste rekli. Marsikatero drugo podjetje bi si na ta način lahko ‘delalo’ reklamo, pa se česa takega kljub temu ne lotijo. Zato so tovrstne akcije vselej dobrodošle. Ni dovolj, če samo govorimo o težavah. Treba je zavihati rokave in kaj storiti v prid reševanja. Seveda je nekaj tudi takih, ki skozi vse leto delujejo dobrodelno, brez pričakovanj, kaj bodo dobili nazaj. Dogodek, ki ga vsako leto zavzeto pripravlja urednica revije Ženska, Marta Krpič, predstavi ljudi, ki živijo to, o čemer mnogi samo razglabljajo. Ljudje odprtih rok je medijem pogosto skrita akcija, ker v njej ni senzacionalizma. Je pa ljubezni, dobrote, poštenosti poln projekt, ki mi vsako leto rodi solze, saj dokaže, da še premoremo dobre ljudi. Sama se s hčerjo vsako leto pridruživa akciji Božiček za en dan. Kajti prazniki so za vse. Smrekica, nekaj okraskov, okusna večerja in simbolično darilo ter toplih objemov polno – lep zaključek leta in mnogo upanja v naslednjem želim!

Deli
Monika Kubelj
Novinarka, žena, mati, večna optimistka in iskalka boljšega jutri.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here