Odličnost pod imenom Čebelarstvo Kozmus

V Lesičnem, tistem delu Slovenije, ki mu pravimo Kozjansko, naravne sadove nabirajo tudi čebele dr. Petra Kozmusa. Čebelarstvo Kozmus s svojimi pridelki bogati že tako zanimivo turistično ponudbo okolice Podčetrtka, a njihova vloga ne presega samo občinske meje, pač pa tudi slovensko. Dr. Peter Kozmus je namreč čebelar, raziskovalec, predsednik Sveta za čebelarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije APIMONDIA in še bi lahko naštevali. Portal Luksuz.net je poklepetal z dr. Kozmusom o preteklih dosežkih Slovenije in prihodnjih načrtih.

Dr. Kozmus, ste čebelar od svojega 14 leta dalje. Kaj vas je tako mladega pritegnilo k tej dejavnosti?

Imel sem srečo, da je na OŠ Rimske Toplice, ki sem jo obiskoval, potekal čebelarski krožek, kateremu sem se pridružil v 5. razredu. Čebele so me takoj zelo pritegnile in tako sem prvo čebeljo družino dobil od svojega mentorja. Z očetom sva med počitnicami postavila čebelnjak in tako se je pričela moja čebelarska pot. Danes si življenja brez čebel ne znam predstavljati.

Predvidevam, da o čebelah veste vse. Kakšno vlogo igrajo čebele v slovenskem prostoru, kako vplivajo na krajino, na ljudi, na druge oblike življenja?

Čebele imajo povsod, kjer so prisotne, na ekosistem preko opraševanja izjemno velik vpliv. Z opraševanjem omogočajo rast in razvoj mnogih rastlin in njihovih pridelkov. V Sloveniji imajo poleg tega še posredno vpliv na kulturno krajino, saj slovenski čebelarji čebelam postavljajo čebelnjake, ki so slovenska posebnost in jih drugod po svetu zelo težko najdemo. Čebelnjaki čebelarjem in obiskovalcem nudijo tudi specifični prostor, v katerem lahko prisluhnejo brenčanju čebel, ki je zelo pomirjujoče, poleg tega pa je zrak, ki se širi iz panja v čebelnjak zelo blagodejen in v nekaterih primerih tudi zdravilen.

Če bi morali napisati roman Skrivno življenje čebel … katera informacija bi se nam zdela zelo zanimiva, nas presenetila, pokazala čebele v izjemni luči?

Zanimiva je oblika čebelje celice, ki je najbolj optimalna, pa sporazumevanje med čebelami … Svet čebel je izjemno zanimiv. Bolj ko jih spoznavamo, bolj neverjeten se nam zdi. Zanimiv je tudi njihov način sprejemanja odločitev, oz. njihova demokracija. Najbolj pride do izraza ob rojenju, ko se polovica čebel iz panja odseli in najprej formira roj na veji bližnjega drevesa. Takrat se morajo v zraku odločiti na katero drevo se bodo namestile, na katero vejo in kam natančno. To se »dogovorijo« izredno hitro in učinkovito. Matica pri tem ne sodeluje ampak le sledi ostalim čebelam. Zanimivo je tudi kako matica služi čebelji družini. Če delavke z njo niso zadovoljne, jo nemudoma zamenjajo.  Vsa opravila čebel gredo v smeri preživetja celotne čebelje družine pri čemer posamezna čebela ni pomembna in se ob varovanju družine tudi brez pomislekov »žrtvuje«.

Vaše delo pa sega daleč čez panje in lokalno okolje. Ste namreč tudi raziskovalec. Leta 2003 ste celo prejeli Prešernovo nagrado za preučevanje genetske diverzitete čmrljev. Povejte mi kaj več o tem področju?

Pred leti sem preučeval populacijo čmrljev v Sloveniji in ugotavljal, koliko vrst čmrljev je razširjenih v Sloveniji in v katerih regijah najbolj izginjajo. Ljudje še bolj kot čebele, za katere skrbijo čebelarji, ogrožajo obstoj čmrljev, ki v naravi, prav tako kot čebele in drugi opraševalci, opravljajo zelo pomembno vlogo. Čmrlji so učinkoviti pri npr. opraševanju paradižnikov v rastlinjakih, zaradi česar se je razvila celo industrija vzreje čmrljev. Za potrebe opraševanja različnih rastlin, lahko pridelovalci zelenjave preprosto nabavijo različno velike družine čmrljev, z matico ali brez.

Ste soavtor številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja čebel, čmrljev in opraševanja. Kako pomembno vlogo igrajo kmetje? S košnjami, sejanjem pravih kultur…?

Čebele so del kmetijstva, saj čebele na kmetijskih površinah iščejo hrano za lastno preživetje, ob tem pa neposredno oprašujejo mnoge kmetijske rastline, da imajo potem kmetje pridelke. Sodelovanje čebelarjev in kmetovalcev je zato nujno. Glede travnikov čebele potrebujejo čim več raznovrstnih cvetočih travnikov, ki so v zadnjem obdobju predvsem na ravninskem svetu, vse redkejši. Tudi zgodnja košnja, zlasti pred cvetenjem, čebelam in ostalim opraševalcem ne gredo na roko, ker jim ne nudijo hrane. Te travnike bi lahko imenovali celo zelene puščave. Kljub temu so v Sloveniji še kar pogosta območja, kjer imajo čebele dovolj hrane, da lahko lepo živijo in upam, da se še kmalu ne bodo zarasla oz. spremenila.

Na Kozjanskem imate pod znamko Čebelarstvo Kozmus zelo kakovosten med. Vas pogosto najdejo turisti?

V zadnjem obdobju vse bolj. Opažam, da se ljudje vedno bolj zanimajo za čebele in želijo o njih izvedeti še več. Tudi na kakovost čebeljih pridelkov postajajo vse bolj pozorni, kar je prav, glede na to, da se v trgovinah pojavlja vse več nekakovostnega medu, ki je vse prevečkrat potvorjen. Mnogokrat obiskovalci sprašujejo, kako ločiti kakovosten med od manj kakovostnega in kje ga kupiti. Veseli dejstvo, da se mnogi obiskovalcem vračajo in postajajo celo redne stranke.

Kaj vse sodi pod vašo ponudbo? Ste po čem drugačni od drugih? Slišala sem o kremnem medu 🙂

V osnovni ponudbi imamo različne vrste medu, odvisno od čebelarske sezone v različnih pakiranjih. Letos je v ponudbi kostanjev, lipov in cvetlični med. Poleg tega se v naši ponudbi poleg omenjenega kremnega medu najdejo tudi drnulje v medu, pa orehi, cimet in kakav. Odvisno od okusa lahko vsak najde, kar mu najbolj ustreza saj lahko kupci pred nakupom naše izdelke tudi preizkusijo.

Čebelarstvo Kozmus ima tudi povezovalno lokalno vlogo, če se ne motim. Podjetnike povezujete, dvigujete prepoznavno raven vaših koncev, osveščate splošno javnost.

Skupine obiskovalcev, ki se odločijo obiskati naše čebelarstvo pogosto sprašujejo kaj si še lahko ogledajo v bližnji okolici. V sodelovanju s Turističnim društvom Pilštanj smo pripravili različne ponudbe, med kateri lahko obiskovalci izbirajo, da najbolj izpolnijo njihova pričakovanja. Za njih se odločajo različna društva, ki organizirajo izlete za svoje člane.

Na našem čebelarstvu se vsaki skupini prilagodimo, da jim je obisk zanimiv in čim bolj informativen. Veseli nas dejstvo, da so obiskovalci nad videnim v naših krajih praviloma navdušeni in dober glas prenašajo na druge, česar smo zelo veseli.

Nikakor ne smeva pozabiti, da ste kot urednik sodeloval pri nastanku knjige Brez čebel  ne bo življenja. Povejte kaj o projektu beebooks.si.

Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer sem zaposlen, sem bil vodja projekta, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Med dolgim postopkom, da so Združeni narodi leta 2017 ta dan končno razglasili, smo razmišljali, da veliko ljudi ne bo vedelo, zakaj točno potrebujemo svetovni dan čebel? Zato smo se trije pobudniki odločili, da izdamo knjigo v kateri bo na enem mestu zapisano, zakaj vse so čebele pomembne. Sam sem bil zadolžen za vsebino knjige. K projektu sem povabil še 66 avtorjev iz 32 držav, v glavnem zelo priznane čebelarske strokovnjake, ki sem jih spoznal ob različnih obiskih čebelarskih dogodkih v zadnjih 15-tih letih. Vsak je potem s svojega področja napisal, zakaj so čebele pomembne. Knjigo smo izdali v slovenskem in angleškem jeziku. V Turčiji je leta 2017 dobila srebrno nagrado za 2. najboljšo knjigo s področja čebelarstva. Projekt je bil zelo uspešen in vesel sem, da sem bil del njega. Knjigo je še vedno mogoče nabaviti, ali si jo sposoditi v številnih knjižnicah po Sloveniji.

Vaša vloga podpredsednika znotraj APIMONDIJE, svetovne čebelarske organizacije, je izjemna, dasiravno se večina ljudi tega niti ne zaveda. Tudi z vašo pomočjo je Slovenija, kot dežela čebel in medu, pridobila na veljavi. Kje vse ste bili, kakšne kontakte vzpostavili, projekte uresničili?

V tem obdobju vodim največjo čebelarsko organizacijo, kar zahteva veliko dela, ker je predsednik lansko leto nenadoma umrl. Na tej poziciji imam veliko odgovornosti in pozornosti svetovnih čebelarjev, v glavnem pa jim pomagam pri reševanju njihovih izzivov. Verjamem, da s tem Slovenija pomembno pridobiva na prepoznavnosti. Opravljanje funkcije je povezano z veliko potovanji, predvsem zaradi udeležb na številnih čebelarskih dogodkih. Samo v letošnjem letu sem obiskal Združene Arabske Emirate, Kanado, Čile, Etiopijo, pred mano je ponoven obisk Kanade in Tunizije. Evropskih držav tu ne štejem, da seznam ne bi bil predolg.

Veliko časa vam vzame tudi priprava bližajočega se kongresa APIMONDIJA 2019. Kaj bo letošnja rdeča nit, s kakšnimi izzivi se bodo udeleženci srečali ali pa morda delili izjemne uspehe?

Apimondia kongresi imajo zelo dolgo zgodovino. Prvi Apimondia kongres je bil organiziran že leta 1897 v Bruslju, zato ti kongresi sodijo med 10 najstarejših kongresov nevladnih organizacij. Letošnji bo že 46 in obeta se največji Apimondia kongres vseh časov. Udeležbo so potrdili udeleženci iz več kot 130 držav. Tema letošnjega kongresa je Čebelarjenje v sodelovanju s kmetijstvom. To področje je v nekaterih državah zelo pereče, zato bodo na kongresu med drugim predstavljene tudi dobre prakse s tega področja. Skupno bo več kot 250 ustnih predstavitev in 600 predstavitev s plakati. Pomemben del kongresa je tudi svetovno čebelarsko tekmovanje v različnih kategorijah in razstava ApiEXPO, na kateri se bodo predstavila največja čebelarska podjetja, proizvajalci čebelarske opreme in nekatere pomembne čebelarske države. Tudi Slovenija bo imela svoje mesto. V glavnem so Apimondia kongresi dogodki, na katerem se zberejo najpomembnejši akterji v čebelarstvu in predstavijo svoje novosti, ki so jih dosegli v zadnjih dveh letih. Zato so zelo zanimivi iz zelo dobro obiskani. Letos v Kanadi pričakujemo več kot 12.000 obiskovalcev.

Nekaj dodatnih zanimivih informacij najdete na strani https://www.kozmus.net/ ali ga spremljate na FB https://www.facebook.com/Dr-Peter-Kozmus-Apimondia-Vice-President-772067163158029/.

In če vas pot zanese proti Podčetrtku, ko boste iskali Čebelarstvo Kozmus ali kakšno drugo odličnost, se oglasite še na TIC Podčetrtek https://www.visitpodcetrtek.com/.