Koštabona s pogledom nad Dragonjo

Koštabona s pogledom nad Dragonjo

Zgrajena na konici flišnega slemena, kot naravni pomol, ki nadzira življenje nad dolino Dragonje. Koštabona. Vasica, kjer se ne tare turistov, ne hupajo avtomobili in se nikomur ne mudi. Nima gostilne, niti kavarne. Mislim, da še trgovine ne. Pa vendar se nanjo pogosto povzpnejo kolesarji in pohodniki, ki sledijo turističnim potem vodnih virov ali si želijo ogledati lepo ohranjeno istrsko vas, ki premore kar tri cerkve. Zdi se, da je družabno življenje še vedno močno povezano z verskim izročilom. V poletnem času je zanimiv romarski pohod v spomin diakonu sv. Eliju.

Ideja za izlet; Koštabone

V vas Koštabona težko zaideš kar tako. Občutek dobite, kot da je na koncu sveta. Jo pa dobro poznajo ljubitelji vasic koprskega zaledja, ki se radi potepajo po na videz zapuščenih istrskih vaseh. To je tisti del, kjer se je rodila recimo nekoč zelo znana pevka Elda Viler in kjer je dolga leta živel in skrbel za svoje duše župnik Alojz Kocjančič, redek pesnik slovenske Istre. Za katerega mimogrede na spletu nekje celo piše, da je italijanski pesnik. Pa je bil seveda še kako slovenski. Njegove besede, zbrane v tiskanih delih, še danes odzvanjajo po dolini Dragonje. Tudi po zaslugi Sonje Cergol, domačinke, ki skupaj z somišljeniki ohranja kulturno dediščino skozi obleke, pesmi, priprave različnih dogodkov. Tako prijazno kot je pričakala nas, pogosto pričaka skupine turistov.

Ohranjaje dediščine z veliko vnemo

»Dobrodošli«, vzklikne Sonja, razpre roke in z očmi objame vasico. »Pričakala sem vas oblečena v nošo Koštabone, kakršno so nekoč nosile vaščanke za posebne priložnosti. Veste, tu živeči smo ponosni na svoje korenine in veseli vsakega obiska.« Ko sem si vzela malo več časa, sem zaslutila tisoče ur in velike potrpežljivosti, vložene v ročno narejeno obleko. Skupina vaščank je pod vodstvom Ljube Pribec, vsaka zase zašila svojo odelo in izvezla vse podrobnosti na njej. Predstavljajte si, da za vsak kos noše potrebujete približno eno leto. Za kamižot, ki ga morajo plesirati same, približno 15 metrov blaga. V skrbno zvezenih podrobnostih najdete veliko simbolike; narave, odnosov, tudi spolnosti. Rjav kamižot so imele poročene, samske pa belega. Šavrinke so morale biti povsem zakrite. Tudi koža na prsih ali rokah se ni smela videti, pove sogovornica.

Narodna noša, ki si jo je v nekaj letih uspela narediti Sonja Cergol, izhaja iz Prešernovega obdobja, ko so se Istrijani narodno prebujali. Medtem ko stopamo proti staremu delu vasi, mi pozornost za sekundo vzamejo novejše hiše, tudi z bazeni, ki jih tržijo nekateri vaščani. Da je zanimanja za ta mirni konec Istre vse več, pričajo tudi obnovljene stare hiše, v katerih nekateri še bivajo, v drugih ponujajo apartmajske namestitve za turiste. Idealno za tiste, ki iščejo mir, lahen veter, morda idejni prostor za pisanje knjige ali umetniško ustvarjanje. A še preden pridete prav na konec vasi, s pogledom v padajočo dolino, se najprej ustavite pri cerkvi sv. Andreja, pred katerim stoji spomenik pesniku in duhovniku Alojzu Kocjančiču. In Sonja, ki pogosto odigra vlogo turistične vodičke in bo vesela, če se nanjo obrnete, ponosno prebere kakšno njegovo pesem, razkaže cerkev.

»Veste, pisal je srčne šavrinske pesmi, ki so jih brali po vasi v večerih. Knjiga je potovala od hiše do hiše in širila njegove besede, njegovo ljubezen do tega konca Slovenije, do ljudi. Bil je zelo ljudski človek, hkrati pa karizmatičen,« pove sicer strastna pevka na koru v cerkvi.

Koštabona ima obliko košatega drevesa. Ko se spuščate v vas, mimo vodnih obokov z zaščitnimi vrati, za katerimi se skrivajo dvorišča in zasebna življenja ljudi, se iz glavne ceste na desno in levo vijejo manjše ulice in uličice. Saj res. Kaj ste najprej pomislili ob besedi Koštabona? Lahko bi bilo nekaj italijanskega košta-bona, v smislu, dobra jedača in pijača. Da temu ni tako, priča dejstvo, da boste zaman iskali gostilno. Po eni razlagi naj bi pomenila ‘dobro lego’ ali dobro obalo, saj dejansko spominja na nek pomol, ki se dviga na spodaj vijočo se Dragonjo. V pozni antiki je bila tu obstoječa naselbina strateško pomembna in je kot rimska utrdba Castrum Bonae lahko ščitila trgovsko pot po dolini reke Dragonje. Iz latinskega imena naj bi izhajalo sedanje ime vasi, po ustnem izročilu pa naj bi na mestu cerkve svetega Kozme in Damjana v antiki stal tempelj Bone, rimske boginje plodnosti. Ime »Koštabona«, prav tako pa tudi naselje samo, je bilo prvič uradno zabeleženo leta 1186.

Vas, ki premore tri cerkve

Sredi vasi stoji najstarejša zgradba, ki ji pravijo stolp. Tam je tudi cerkev Sv. Kozme in Damjana, zaveznikov zdravega življenja, kjer je bilo nekdaj polno romarjev, ki so prosili za ozdravitev. V Koštaboni so tri cerkve: cerkev svetega Kozme in Damjana ter pokopališka cerkev Svetega Andreja, obe zgrajeni v 15. stoletju, ter cerkev blaženega Elija. Vse v cerkvah govori o intimni povezanosti vaščanov z vero. Vas je danes poznana kot zgled ohranjene vaške arhitekture, ki je povečini ohranjena in vzdrževana v tradicionalnem slogu. Tloris vasi je podoben elipsi; iz osrednje vaške ulice vodijo poti na posamezna dvorišča. Z roba vasi ob sleherni cerkvi se razprostira prekrasen pogled. Opazili boste tudi posestvo Planet 47, razvojno-raziskovalni center za otroke in mlade z Downovim sindromom, ki ga vodite Alan in Gaia Asta. Idealno okolje za tak namen.

koštabona
Ime, ki ga boste v vasi Koštabona velikokrat slišali; sv.Elija.

Pohodne in vodne poti okoli vasi Koštabona

Ta gričevnat svet je primeren za jesenske, zimske in spomladanske pohode, ko je v hribih še mraz. Kar ne pomeni, da se po Šavrinskih hribih ne more hoditi vse leto. Še posebno lepi so pohodi po Poti vodnih virov. V okolici Koštabone je  veliko vodnih izvirov, ki so žal že malo zapuščeni: Draga, Križce, Strane, Pod slapom, Slap pri Raku, slap v Supotu…..V dolini Dragonije je možno priti ob strugi do izvira Dragonje  pod Trsekom in vse do Topolovca na drugi strani gričevja. V začetku poletja so vsekakor zanimivi slapiči in tolmuni, ki so primerni celo za plavanje (na Rokavi; to je pritok Dragonje na Škrlinah) in na mostu za Brič na reki Dragonji. Ker je vodnatost Dragonje odvisna od hudourniških pritokov, je vode ob sušnem obdobju bolj malo. Zna pa ta reka tudi poplavljati in ob močnih nalivih narediti veliko škodo. Prav pod Koštabono je obnovljen mlin, ki se pripravlja na mletje z imenom Kodarinov malen, lastniki v prekrasni okolici prirejajo razna praznovanja, gostije.

Zakaj oditi tja? V Koštabono?

  • mir sredi narave
  • prekrasen pogled na Dragonjo in mejo
  • skoraj pozabljeni običaji
  • narava s tolmuni in slapiči
  • šavrinke
  • kodarinov mlin

Stara vasica Koštabona nad dolino Dragonje je vsekakor vredna ogleda. Stare kamnite hišice, razgled daleč naokoli, starodavne cerkvice in pokopališče, pa slap globoko spodaj pod vasjo. Tam najdete mir v katerem od prenovljenih apartmajev.

Okolica Kopra nudi ideje za izlete. Kodarinov mlin pod Koštabono je prav tako zanimiva točka obiska. Bi želeli PREBRATI ŠE KAJ? KLIKNITE TULE

O avtorju

Monika Kubelj

Novinarka, žena, mati, večna optimistka in iskalka boljšega jutri.

Komentiraj

x

Spletni portal Luksuz. za pravilno delovanje in beleženje obiskanosti strani uporablja piškotke.

SPREJMI Več