Koroška zanimiva celo za zahtevne goste

Kje je Koroška in kdaj ste jo obiskali?

Koroška. Na hektare poraščenih površin. Z gozdovi, ki so Koroškemu človeku nekdaj dajali kruh, zavetje, preživetje. Z bogatimi vodnimi viri prežeta narava. V oddaljenih koncih Slovenije, do koder peljejo ovinkaste, slabe ceste zaradi mačehovskega odnosa države. Kar pa motoriste, turistične avanturiste ali kolesarje ne zmoti. Zlasti slednji ponesejo odlične izkušnje, ki jih presenetijo v koroških mestih in vaseh, v svet. Izkušnje, ki bi jih lahko opisali tudi kot luksuz. Med Slovence, ki se včasih ne znamo ozirati po domačem in čez mejo, od koder prihajajo tujci, očarani nad naravo, hrano in naravnim razkošjem, ki ga imamo. Koroško stlačiti v en članek se zdi nemogoče, kot je bila dvodnevna novinarska tura pravi podvig. Poleg odličnih gostiln, naravnih danosti in turistične izvirnosti domačinov, do podatka, da njihove najbolj oddaljene vasice obiskujejo bogati gostje iz Kuvajta ali Izraela.

 

Recimo, da je Koroška kot regija že dlje časa vaša želja, pa ne veste, kako bi se je lotili in s katerega konca. Deli se sicer v Mežiško dolino, Dravsko dolino in Mislinjsko dolino. Danes sicer nekoliko razširjena zajema tudi konce, ki se bolj nagibajo k Štajerski Sloveniji in take konce, kjer pravijo, da niso ne Korošci in ne Štajerci, ampak Pohorci. (Sedanjim 12-tim koroškim občinam toplo svetujem še kakšen skupni projekt več -pa več zavedanja, da je njihova prednost lahko prav v butični ponudbi.) Če se torej odpravljate tjakaj, pojdi čez prelaz Sleme. Resda za bolj mirne želodce, je pa razgled res lep. Kaj bi v tej regiji torej izpostavila kot res dobro? Kot bodisi razkošno, celo luksuzno, predvsem pa ogleda in izkušnje vredno?

 

Črna na Koroškem

Tako majhen kraj, pa je dal toliko olimpijcev. Neverjetno. V središču kraja, tam kjer je cerkev, kapelica z vodnjakom, kjer je A. M. Slomšek napisal: Je čista voda zdrava za deco majheno, tak mislim, da starejšim tud škodvala ne bo….tam so v čast vseh olimpijcev iz Črne uredili Olimpijsko sobo. V bližini najdete tudi skalo z jamo in medvedom v njej. Za steklom. Ne živega seveda. In tam v središču najdete knjigobežnico, kjer lahko oddate knjigo ali si novo vzamete, če jo želite. Pa zdravilni steber znanega Marka Pogačnika, predstavlja pa  element uravnoteženja tukajšnje pokrajine. Tisto, kar je res velik dobrinos k naravi, je zelenje in bujna rast. Kar je bila posledica zaprtja rudnika svinca in cinka v teh krajih. In seveda jama Kralja Matjaža.

 

Mežica

Nekoč siva Meža, ki teče mimo naše poti, kaže zdaj bolj veseli obraz. Skupaj z dolino Topla danes spada v Geopark Karavanke, ki privablja kolesarje in narave željne turiste. Tam najdete lipo vseh lip – ustavite se za trenutek ob njej. In ko se boste peljali mimo Pece, nikar mimo. Znotraj Parka Pece imate možnost pokukati v njeno podzemlje, v prave rudarske tunele in začutiti, kakšno je bilo nekdaj življenje v teh koncih. Nič kaj luksuzno, je pa zato turistična ponudba ogleda podzemnega muzeja pod vodstvom direktorice Suzane Fajmut nekaj nepozabnega. Saj res, pa poseben šampanjec od Frangeža Kralj Matjaž si lahko privoščite za 10 evrov. Koroška v tem koncu je zelo zanimiva.

 

»Absolutno mislim, da je luksuz popeljati se 700m po hribom, po potopljenem delu rudnika in v temi (oz. v soju lastnih svetilk) in tišini doživeti romantično vožnjo s kajakom, pri tem pa pomisliti, da so te rove naredili rudarji, ko so pridobivali svinčevo cinkovo rudo, da so si ljudje s proizvodi iz kovin polepšali in izboljšali vsakodnevno življenje… Prav tako je zanimiva vožnja s pravim rudarskim vlakom, ki je eden redkih ohranjenih v Evropi. Popelje vas v osrčje gore Pece, do velikih odkopov, kjer vam predstavimo delo rudarjev skozi več kot tristoletno zgodovino,« je svoje navdušenje z nami delila mag. Suzana Fajmut Štrucl iz podjetja PODZEMLJE PECE.

Ravne na Koroškem

Ko vas pot pripelje do Raven, se lahko ustavite pri Lečniku na kosilu, kjer dobite 100% jabolčni mošt, ki mu sicer Korošci radi rečejo koroško vino, čeprav vemo da ni. Je pa zanimivo. Ker nimajo trt, so si omislili svoje ‘vino’. Vprašajte še za ajdove žgance, obvezno še kuhano govedino s koroškim kruhovim hrenom. Pa klobasice s tartufato, čilijem in še. Ljubiteljem arhitekturnih mojstrovin na prostem priporočam, da si ogledajo tamkajšnje Forma vive umetnikov iz vseh koncev sveta. Koroška je bila močno vpeta v ta mednarodna umetniška sodelovanja. Jeklene skulpture so sicer vpete v vsakdan Ravenčanov, a za mimoidočega še vedno zanimiva. Tu je imelo železarstvo močne korenine. Pustilo je zbirko umetnin na prostem. Kje prespati? Zakaj ne Mladinski hotel Punkl, ki je edini nizkoenergijski leseni hotel za mlade v Sloveniji. Ko stopite v njihove prostore zadiši po svežem lesu. In od tam lahko obiskujete bližnje sodobno kopališče ali odličen wellness center in se prepustite čutnim dišavam savn.

Slovenj Gradec

Hja, Slovenj Gradec je zagotovo poznan po likovnikih in umetnikih. Mesto miru in rokodelcev, bogato izročilo si uspešno podaja roko s sodobnostjo. Lepo urejeno središče kar kliče po dogodkih, zato vas toplo vabim v njihovo sredo, kjer stojita dve krasni cerkvi, Muzej z zgodbo o skladatelju Hugotu Wolfu in še. Poiščite kakšno trgovino s pravim koroškim rženim kruhom. Če nameravat prespati toplo priporočam hotel Vabo. Les, kot se za Koroško spodobi, udobne postelje in izjemna čistost prostorov, kar je za zahtevnega gosta še kako pomembno. Sodobno, v minimalističnem slogu. Čez cesto pa gostilna Ančka, kjer smo zaradi kuharskih mojstrovin Žana Bukovnik, ki se ga boste nekateri spomnili iz kuharskega šova MasterChef Slovenija. Če bi imela petnajst prstov, bi lahko obliznila tudi te. Uf, ne pozabite, da v bližini Slovenj Gradca najdete na Legnu Cerkev Sv. Jurija, kjer so tla v steklu, saj so pod cerkvijo našli grobove Slovanov. Tam ima recimo svoj sedež tudi Red sv. Fortunata Slovenije, katere člani so bili znani politiki in gospodarstveniki, tudi etnologi, umetniki. Za nekatere še ena vplivnih skupin znanih Slovencev, ki naj bi delovala dobrodelno, za druge izključno druščina političnega vpliva. Saj res…sem omenila črničev šnops? Iz borovnic, s ceno 120 evrov….ker je za liter le-tega treba nabrati precej borovnic. So vam všeč prestižne reči? Potem ne smete mimo Galerije Perger in njegovega zlatega jajca recimo.

Župan Andrej Čas o kakovosti življenja v občini: »Nedvomno bo zimsko letni kopališki center s parkom urbanih športov in  ponudbo wellnes programov bistveno izboljšal kakovost bivanja v mestni občini Slovenj Gradec. S to naložbo tudi zapolnjujemo vrzel v ponudbi in uresničujemo želje občanov izražene v široki anketi ob sprejemanju Trajnostne urbane strategije. Vzporedno  s tem projektom se bo izvedla prenova mestnega jedra, s ciljem ustvariti privlačen javni prostor in konkurenčno okolje za izvajanje poslovnih dejavnosti v mestnem jedru.«

Dravograd

Tam ljudje govorijo veliko resnice. Tako vsaj nas je prepričal vodiš po dvorcu Bukovje, ki se danes trži kot zanimivost samo in izključno po zaslugi tamkajšnjih zaposlenih, ki so fantje za vse in razumevanja županje Marijane Cegale. Pa čeprav ima država, kot smo slišali na tej dvodnevni turi, precej manj razumevajoča do koroških krajev. Baročni dvorec Bukovje je doživel marsikaj. Imel bogate lastnike in bil med najbogatejšimi posestvi do tega, da je služil vojski in bil nazadnje povsem oropan vsega. Ostale so gole stene. Zato je trud tamkajšnjih zaposlenih neprecenljiv. Danes najdete v dvorcu uspešno imitacijo nekdaj bogatega življenja in lahko celo luksuzno nadstropje celo najamete. Si predstavljate? Bi bili baron za eno noč? Ali se tam poročili? Od gradu Pukštajn so ostale le še ruševine, so pa toliko bolj živahni holcerji na Dravi, ki vam v dveh urah pripravijo pravi šov na lesenem splavu, da bi vsaj malček začutili življenje z Dravo. Današnje splavarjenje seveda nima nobene veze z nekdaj gospodarsko dejavnostjo, ki je zahtevala močne Korošce. Je pa uspešen dokaz o drugačni ponudbi v teh koncih. V okolici Dravograda je tudi nekaj turističnih kmetij, dva hotela in še. Pa še to, da bomo malo ponosni, mineral dravit najdemo samo tu in še v eni afriški državi. Aha!

 

Radlje ob Dravi

V Radljah vas ponavadi pot zanese v muzej. Tam je še zelo živ spomin na rodbino Pahernik, ki je v teh krajih pustil izjemen pečat. Franjo Pahernik se je zapisal kot pionir sonaravnega gozdarjenja. Ter zbirka starih igrač Majde Marije Sušek. Osebno me je presenetil projekt Naravni vodni park. Gre za laskavi naziv prvega in tudi edinega biološkega bazena v Sloveniji, kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi. Za razliko od drugih bazenov in kopališč v kopalno vodo nikoli in pod nobenimi pogoji ne dodajajo kemikalij, ki bi dodatno pomagale očistiti vodo in jo narediti primerno za kopanje. Ob bazenu je nekaj glamping hišic s posteljami, kjer lahko udobno preživite noč, pa vendar imate občutek, da ste sredi narave.

 

Ribnica na Pohorju

Utrujeni po dveh dneh, natrpanih z ogledi, smo najbolj oddaljeno Ribnico na Pohorju pustili za konec. Pa nam ni bilo žal. Ta majhna hribovska vasica, kamor vodi še posebej vijugasta in ne prav dobra cesta, živi za svojo ponudbo. Polega manjše smučarske proge, ki je vso zimo nabito polna, nudijo posebej luksuzne apartmaje, ki gostom omogočajo resnično razkošje sredi narave. Zato ni nenavadno, da tjakaj zahajajo petični gostje iz muslimanskega sveta, Izraela in drugod. Tudi krajani delujejo izjemno usklajeno, lokalni župnik Fredi Mlinarič se skoraj turistični vodič. In ponosno povedo, da so Pohorci. Tam najdete v cerkvi okrogle orgle, edine take v Sloveniji. Energetske točke Marka Pogačnika, ledeno jamo, zeliščarsko kmetijo tete Lene, kjer lahko spite v čudovito opremljenem nekdanjem skednju, uživate ob pogledu na visoke smreke, se potopite v jaccuzzi in pijete domače čajčke Urške Šantl. Tujci jo vedno obiščejo, ko dopustujejo v teh koncih. Koroška torej tudi preseneča.

 

http://www.rra-koroska.si/si/regionalni-razvoj/koroska-regija

 

Koroška regija vabi in želi dokazati, da je zanimiva, prijazna, odlična, celo luksuzna – čeprav oddaljena.