Slovenj Gradec
Slovenj gradec

Kdo ve, da je Slovenj Gradec mesto glasnik miru? Da likovna tradicija sega daleč nazaj v zgodovino in da je najstarejša stavba v mestu cerkev sv. Elizabete? Da v trgovini Kašča najdete pristne domače izdelke, ki jih naredijo roke okoliških kmetov in slovenski razvoj? Slovenj Gradec ni pusto, pozabljeno mesto. Če si vzamete čas in jo mahnete tja eno lepo soboto, boste presenečeni. Pa še nekaj-po statističnih podatkih je tam najmanj kriminala! Če to ni luksuz.

Slovenj Gradec
Mesto glasnik miru

Mene tja večkrat zanese in nikoli nisem razočarana. Pretiran in v smislu vpetosti v starosvetno krajinsko podobo nesorazmeren industrijski razvoj, kakršen je v 19. in 20. stoletju zaznamoval večino slovenskih mest, je bil Slovenj Gradcu prihranjen. Nagel razvoj gospodarskih in storitvenih možnosti v zadnjih letih si je zato tukaj srečno podal roko s starodavnim duhovnim izročilom in naravnimi bogastvi v bližnji okolici urbanega središča. Zgodovinski pomniki nas na vsakem koraku povezujejo s preteklostjo in z lahkoto zazibljejo v občutje romantične nostalgije, obenem pa opominjajo, da smo le ponižni, a ponosni nadaljevalci zgodbe, ki se je začela v sivi davnini.

Koroška kašča na glavnem trgu

Bodisi vas zanima arhitektura, okoliška narava ali okusne jedi, vsak najde nekaj zase. Leta 2012 je bil Slovenj Gradec ena izmed evropskih prestolnic kulture. V znanih svetovnih in svetovljanskih mestih, kar Slovenj Gradec je, imajo boljše restavracije na svojih jedilnikih, jedi poimenovane po slavnih meščanih. Tudi v tem mestu se je zahvaljujoč g. Janku Čeru-ju znašlo na jedilnikih nekaj teh receptov. Recimo Zajec po Tisnikarjevo. Saj poznate slavnega Tisnikarja, slikarja samouka z zanimivim življenjem. Delal kot obdukcijski pomočnik v bolnišnici, nato dobil celo nagrado Prešernovega sklada. Ekscentik zagotovo. Kakšen je torej ta zajec? Okvašenega, razrezanega, s slanino pretaknjenega zajca ali kunca na maslu zlato rumeno opečejo. Na maščobi naredijo lovsko omako in v njej zajca podušijo. Porcionirajo in gratinirajo. Na krožnik dodajo lovsko omako in okrasijo z vsemi vrstami sadežev in zelenjave zelene barve z vrta, njive in gozdov. Zraven lahko ponudijo iz rženega kruha, z dodatkom janeža in kopriv, narejene cmoke.

Spomenik princu Johanu, ki je mimo zgradil cesto.

Pa še to – na koroškem koncu najdete celo košček Krasa. Huda luknja je kot »podzemni biser osamelega Krasa« ena večjih znamenitosti Koroško-šaleške regije. Je ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta že leta 1895. Dolžina do sedaj raziskane jame je preko 2300 m in v svoji notranjosti skriva vrsto posebnosti.

Če ne najde vsakdo nekaj zase v tem mestu, nekaj luksuza zase,…..

Deli
Monika Kubelj
Novinarka, žena, mati, večna optimistka in iskalka boljšega jutri.

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here