
Inga Ulokina, glasbenica ruskih korenin

Inga Ulokina, glasbenica ruskih korenin, ki smo si jo zapomnili kot prvo violino Zagrebškega komornega orkestra in profesorico na glasbeni šoli Rogaška Slatina ter nastopih skupaj z Vladom Kreslinom. Iz milijonskega Sankt Peterburga se je z družino pri 13. letih preselila v Slovenijo, ki sta jo starša, prav tako glasbenika in pedagoga, izbrala za drugi dom družine Ulokin. Njena izjemna predanost mladim glasbenikom je še posebej vidna pri projektu riedingcompetition; to je tekmovanje za mlade izvajalce – skladatelje. Inga Ulokina dobro ve, da je glasba vedno bila neke vrste prestiž, luksuz. Pa ne samo v finančnem smislu, ampak zato, ker predstavlja bogastvo duha, navdiha, genov glasbenega genija tega ali onega glasbenika in skladatelja.
Bi si upali z nami deliti: kaj je vaša največja želja ?
Želja je vedno velika; kot violinistki mi je vsekakor zelo pomembno biti vedno blizu glasbe, saj nam daje vedno znova navdih tudi v vsakdanjem življenju. In da so ljudje, ki jih imam rada, blizu in srečni.
Kaj bi lahko rekli, da je vaš najboljši, največji, najpomembnejši dosežek v življenju?
Težko je govoriti o dosežkih. Mislim, da so v življenju morda bolj pomembni tisti trenutki sreče in veselja, ki se nam zapišejo v srce.
Pogosto pravimo, da so drage, bleščeče obleke razmetavanje z denarjem. Pa vendar, povsem iskreno odgovorite, če bi bili povabljeni na gala večer, bi oblekli kavbojke? Bi se vam to zdelo trenutku primerno?
Glasbenice imamo že zaradi poklica v garderobi običajno kar nekaj večernih oblek, ki jih radi oblečemo na koncerte. Vsekakor je tudi estetski videz v teh situacijah del nastopa. Odnos do publike vsekakor pokažemo tudi s tem, da se za svečani dogodek primerno oblečemo. Je pa seveda veliko odvisno od navdiha… Kavbojke nasploh ne nosim rada. Veliko je odvisno tudi od osebnega sloga. Sej veste, kaj je rekla ga. Chanel: “ Stil je vse! “ – v tej kratki frazi zelo veliko povedano.
Se spomnite najbolj okusne ali najdražje večerje, kosila ali nasploh jedi, ki ste jo nekoč okusili?
Mislim, da okus in cena včasih nista povezana. Veliko več nam ostane v spominu dogodek, ambient in družba, v kateri smo. Najboljša kosila še vedno kuha moj dragi. Sicer pa, ko sem delala v priznanem komornem orkestru, smo bili med turnejami velikokrat pogoščeni na najvišjem nivoju. Te večerje znajo biti tudi naporne. Protokol okoli pogrinjka, pribora, vina, nato pogovora. Včasih je to prijetno in elegantno. Včasih pa ostane na nivoju protokola.
Inga Ulokina, kateri film (knjiga) se vam zdi precenjena in ne vredna svoje slave?
Na to vprašanje bom težko odgovorila. Vsak avtor, tako kot izvajalec, ima svojo publiko, svoje bralce. Če me knjiga zanima – jo berem. Če me ne – bom težko sodila o njeni kvaliteti. Rada berem francoske romaniste in ruske klasike, poezijo srebrnega veka. Dela teh avtorjev mislim, da nikoli ne morajo biti precenjena. Verjetno je čas tukaj napravil svojo selekcijo.
Nakupi preko spleta se povečujejo predvsem zaradi ugodnih cen in časovne stiske. Mislite, da bodo v prihodnosti nakupi v živo postali luksuzni? Kot dodana vrednost, za katero bo treba odšteti več cekinov?
Zelo redko kupujem preko spleta. Razen knjige in note… Verjamem, da bomo še dolgo kupovali v trgovinah. Pravih. Spletne so le nadomestek. Sama bi si verjetno zelo težko kupila kakšno večerno obleko brez tega, da občutim material, izdelavo in jo preizkusim. Nekatere barve tudi moraš “obleči”, da vidiš, če so tvoje.
Je ljubezen najmočnejše čustvo, kar ga premore človek?
Mislim, da je to odvisno od trenutka. Na splošno pa verjamem, da je to tisto čustvo, ki premika svet. V pravo smer.
Se strinjate, da je za lepoto res treba trpeti?
Ne, mislim, da ne. Je pa treba včasih biti vztrajen na svoji študijski in kasneje poklicni poti. To oblikuje človeka, tudi odznotraj.
Posvečate veliko časa in denarja svojemu videzu? Brez katerega izdelka ne morete recimo? Ali se prepuščate naravnemu izgledu?
Odvisno od situacije. Sicer pa se trudim biti vedno urejena. Imam zelo rada dobre parfume.
Kaj vključuje vaša ideja o popolnem potovanju – naravo, kulturo ali zgodovino?
Kulturni in zgodovinski turizem sta mi zelo pri srcu. V mojem rojstnem kraju – Sankt Peterburgu smo s starši zelo pogosto obiskovali Ermitaž, Filharmonijo, Mariinski gledališče… V novem kraju si prav tako vedno zaželim prvo začutiti kulturni in zgodovinski utrip, sam mislim, da je to nekaj, kar mesto v določenem aspektu opredeljuje. Tudi glasba nam lahko ponuja na nek način potovanje skozi kulturo in zgodovino določenega obdobja. Prav sedaj namreč aktivno razvijamo v Celju glasbeni projekt vezan na življenje in delo priznanega violinista in skladatelja Oskarja Riedinga, glasba katerega sigurno dopolnjuje zgodovinsko in kulturno podobo tega čudovitega mesta. V oktobru je bilo izpeljano 1. Mednarodno tekmovanje mladih violinistov Oskar Rieding, ki se ga je udeležilo 58 violinistov iz 16 držav sveta: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Islandije, Litve, Poljske, Rusije, Ukrajine, Japonske, Hong Konga, Singapurja, Kitajske in Južne Koreje. Poleg finalnega nastopa v veliki dvorani Narodnega doma v Celju so imeli udeleženci tudi koncertno turnejo. Pred kratkim, 9. februarja ste lahko finaliste tekmovanja iz Slovenije z gosti iz Avstrije in Hrvaške slišali tudi v Ljubljani na koncertu „ Viva il violino!“ v čudoviti historični dvorani Muzikološkega Inštituta ZRC SAZU v Ljubljani. Uvod v glasbeni dogodek je naredila Dr. Maruša Zupančič, raziskovalka na področju violinizma na Muzikološkem Inštitutu in častna članica projekta Oskar Rieding.
V prihodnje planiramo nov projekt, o katerem boste lahko kmalu prebrali več na spletni strani tekmovanja. Tokrat bomo k sodelovanju povabili mlade izvajalce – skladatelje. Torej tiste mlade glasbenike, ki imajo željo po komponiranju in radi zaigrajo svoje skladbe. S podporo kvalitetni glasbi sigurno lahko vplivamo na podobo okolja v katerem bivamo in ponudimo mladim še več pozitivnih kulturnih izzivov, ki jih mladi talentirani glasbeniki zagotovo potrebujejo, saj se na tak način lahko uspešno uveljavljajo v domačem in tujem okolju. Ta ideja predstavlja tudi osnovni namen novega mednarodnega tekmovanja.
Če bi si lahko privoščili; kaj bi bila prva izbira najbolj razkošnega potovanja? In bi jo brez zadržkov svetovali prijateljem.
Križarjenje okoli sveta. Zelo rada potujem po vodi. Mislim, da je to tudi tisti kanček luksuza, ki si bi ga z veseljem privoščila. Sicer pa so zame še vedno najbolj barvita tista potovanja, ki so povezana z glasbo in nastopi. Tukaj niso važne destinacije. Važno je doživetje, ki ga nam ob tem ponuja glasba sama.
Inga Ulokina – Kaj je večji užitek; jutranji spanec ali jutranja aktivnost?
Odvisno od dneva. Ker velikokrat delam popoldne je dostikrat je jutranji spanec aktualen. Imam pa rada tudi aktivna jutra. Zbuditi se skupaj s soncem je vendar le nekaj posebnega. Še posebej ob morju.
Vedno povemo, da nam kakovost pomeni več kot kvantiteta, količina. Pa vendar se najpogosteje pritožujemo nad prenizkim dohodkom in ne pa tudi nad pomanjkanjem prostega časa, ki ga lahko preživimo z družino.
Menim, da vsak od nas pozna tisto pravo razmerje zase. Tu ni pravil. Imamo različne potrebe in tudi poglede na te vrednosti. Mislim, da si uspešen, če zbalansiraš te elemente čimbolj. In uživaš v tistem, kar ti napolni dušo in razveseli srce.
Koliko je v teh stavkih resnice; premožnejši vedno pravijo, da bolj cenijo kakovost kot količino. Tisti brez dela v prostem času, ki ga imajo, ne vidijo kakovosti?
Težko bi posploševali. Sigurno ima vsak od nas svoja merila. Kot glasbenica verjamem, da lahko najdemo pravo bogastvo tudi v stiku z umetnostjo, le če si vzamemo čas, da jo spoznamo. Lepota bo rešila svet, je rekel Dostojevski. In če gledamo lepe stvari in poskušamo videti lepoto okoli sebe bomo gotovo srečnejši. Pa tudi pravo bogastvo je redkokdaj nekaj, kar lahko kupimo…
Na fotografiji Inga Ulokina
Avtor foto: Ana Straže
Več o tekmovanju si lahko preberete na www.riedingcompetition.com
Iščete še kakšen članek na portalu? Izvolite TULE