Encimi so simbol življenja

Ste že slišali zanje?

Encimi so ena bolj zanimivih in skrivnostnih tem v zadnjem času. Torej tisti proteini, ki v živih organizmih delujejo kot katalizatorji kemičnih reakcij. Zanje pravijo, da so vladarji življenja in smrti. Obstaja nešteto vrst encimov, ki našemu metabolizmu dajejo hitrost življenja, so prva obrambna linija zoper viruse, bakterije in rakave celice. Pomembno vlogo pri vsem tem igrajo zlasti prebavni encimi, zato ni čudno, da je mnogim jasno, kako pomembna je naša prebava. Enostavno rečeno – skoraj vse reakcije v telesu potekajo pod vplivom encimov. Pa tako slabo jih poznamo. Saj veste – vaše zdravje, vaš luksuz. V vaših rokah.

»V procesu prebave hrane so encimi dejansko zelo pomembni, tesno pa so povezani tudi z zdravjem človeka. Zadostna količina potrebnih encimov je nujna za normalno delovanje organizma, njihovo pomanjkanje pa vodi tudi do zdravstvenih težav. Tipičen takšen primer je encim laktaza, ki omogoča presnovo mlečnega sladkorja – laktoze. Znanstveno dokazano je, da dodajanje laktaze izboljšuje prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave s prebavo laktoze. Pri tem je seveda pomembno upoštevati, da je toleranca na laktozo spremenljiva, in da je količino dodane lahkote potrebno prilagoditi količini zaužite laktoze. Tako dodana laktaza seveda učinkuje le na laktozo v obroku, ob katerem se zaužije, nima pa dolgoročnega vpliva na prebavo laktoze,« je pojasnil sogovornik dr. Igor Pravst z Inštituta Nutris.

Encimi-ko so jih odkrili…..

Kot omenjeno, obstaja veliko vrst encimov, proizvajajo pa jih vsi živi organizmi. Delijo jih glede na  tip reakcij, ki jih katalizirajo. Pa ste vedeli, da so prve skrbne in načrtovane raziskave naravnih katalitičnih procesov izvajali že ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja? In sicer tako, da so opazovali prebavo proteinov iz mesa s pomočjo želodčnega soka. Louis Pasteur je sredi 19. stoletja z raziskavami, ki so jih financirali pridelovalci vina, dokazal, da so v celicah gliv kvasovk snovi, s pomočjo katerih se sladkor pretvori v etilni alkohol. Te snovi je imenoval »fermenti«, proces pa fermentacija. Prva pa sta encime poimenovala Eduard in Hans Buchner, ki sta  izvleček iz kvasovk uporabila za fermentacijo sladkorja. Kakšno vlogo pa imajo v telesu, kaj če nam jih primanjkuje?

Razgradnja s pomočjo encimov

Do danes poznamo okoli 4000 reakcij, ki jih katalizirajo encimi. Spojina, na katero deluje encim, se imenuje substrat. Delovanje encimov je specifično; to pomeni, da vsak encim katalizira le nekaj reakcij ali le eno samo. Encimov je v organizmih sicer zelo malo, a jih je kljub temu dovolj za normalno delovanje organizmov, saj encim ostane po reakciji nespremenjen in torej deluje naprej. Niso pa trajno obstojni. V organizmih encimi neprenehoma razpadajo in nastajajo novi.

V kemijskih učbenikih najdete nazoren primer za specifično delovanje encimov: presnova škroba in celuloze v organizmih. Čeprav sta tako škrob kot celuloza zgrajena iz na tisoče molekul glukoze, so te v molekulah škroba in celuloze drugače med seboj povezane. Zato se encim za razgradnjo celuloze razlikuje od encima za razgradnjo škroba. Ker encima za razgradnjo celuloze ljudje nimamo, ne moremo prebaviti celuloze. Študentom način delovanja encimov pojasnijo z modelom imenovanim „rokavica – roka“, ki bo prav prišla tudi v tem članku. Po tem modelu so encimi sposobni, da se prilagajajo različnim oblikam molekul, podobno, kot se rokavice prilagajajo različnim rokam.

Na splošno so nam najbolj poznani prebavni encimi, ki pomagajo pri naši prebavi:

• amylase prebavlja škrob
• cellulase prebavlja vlaknine
• lactase prebavlja mleko in mlečne izdelke
• lipase prebavlja maščobe, olja in triglycerides
• maltase prebavlja škrob in semena
• protease prebavlja beljakovine
• sucrase prebavlja sladkor

Prebavni encimi so odgovorni za hitro predelavo in razgradnjo hrane, ki jo zaužijemo. Encimi hrano razgradijo na posamezne sestavine, ki jih celice lahko absorbirajo in uporabijo. Brez encimov bi celice torej umrle od lakote, ne glede na to, koliko hrane bi zaužili, saj bi bila presnova onemogočena, hranila pa bi do celic prispela prepozno oziroma sploh ne.

Le v surovi hrani?

O encimskem sistemu govori tudi odlomek iz knjige Gersonova terapija. Avtorici Charlotte Gerson in Beata Bishop pravita, da je za vse, kar se dogaja v telesu, za stotine procesov, potrebna dejavnost encimov, na primer, ko vdihnemo, da oskrbimo kri s kisikom, ali za prebavo hrane in potem za oksidacijo prebavljene hrane, pri čemer nastaja energija. »Telo mora ustvariti lastne encime, saj ni zmožno uporabiti tistih iz presnih živil ali živalskih izdelkov. Za izdelavo stotih encimov organski sistemi potrebujejo določene minerale kot katalizatorje (katalizatorji so snovi, ki pospešijo reakcijo, ne da bi se sami spremenili). Raziskovalca Dixon in Webb sta podrobno raziskala nastajanje encimov v telesu. Pri večini encimov sta ugotovila, da telo potrebuje kalij kot katalizator, medtem ko natrij (kuhinjska sol) deluje kot zaviralec encimov.

Encimi se uničijo pri temperaturi nad 60 stopinj Celzija (vsi kupljeni sadni sokovi, tudi tisti sto odstotni), zato telo ne dobi nobenih encimov iz kuhane in predelane hrane. Če ne prejme svežih, živih hranil, kakršne predpisuje Gersonova terapija, bodo nastale hude težave. To še zlasti velja za paciente, ki jih že mučijo večji zdravstveni problemi, denimo slaba prebava, pomanjkanje apetita, zaprtje, diareja in bolečine zaradi zastajanja plinov v prebavilih. Encimi trebušne slinavke ne opravljajo svojega dela, se pravi, ne napadajo tumornega tkiva, in oksidacijski encimi ne proizvajajo dovolj energije, če navedemo le nekaj težav,« pojasnjuje Marina Butala, ki na svojem portalu Klinika za zdravje prisega bolj na alternativo.

Zanimiva je tudi ideja, ki izhaja iz Gersonove terapije, da je razlog, zakaj encimi, zlasti encimi trebušne slinavke, lahko napadejo in uničijo tumorno tkivo, v tem, da prepoznajo celice tumorja kot “tuje” celice, ki jih je treba odstraniti. Vendar je osnovna naloga teh encimov prebava beljakovin. Ker je na povprečnem jedilniku veliko živalskih beljakovin, se večina encimov trebušne slinavke porabi za prebavo in le malo – če sploh kaj – jih je na voljo za uničenje tumornega tkiva. Zato tovrstno tkivo raste in se širi.

Kaj, če encimi ne delujejo?

»Nezadostna encimska dejavnost je očitno ena od največjih težav, s katerimi se morajo spopasti bolniki, še posebej pacienti z rakom. Rešitev je v oskrbi telesa s svežo, ekološko pridelano hrano brez strupov in v pospešitvi intenzivnega razstrupljanja s kavnim klistirjem. Razen tega je dodajanje dodatnih odmerkov prebavnih encimov in encimov trebušne slinavke sestavni del Gersonovega protokola, seveda poleg pitja sveže pripravljenih sokov z veliko vsebnostjo kisika,« pravi Marina Butala.

V nekaterih primerih organizem res izgubi sposobnosti proizvajanja določenega encima. Encim laktaza, ki razgrajuje mlečni sladkor laktozo, imajo vsi dojenčki. Z odraščanjem pa se količine tega encima v telesu močno zmanjšajo. Nekateri odrasli imajo tega encima tako malo ali sploh nič, da ne smejo piti mleka, ker jim postane slabo. Če kar koli ovira delovanje encimov, to lahko pomeni smrt za organizem. To je sevevda najbolj črn scenarij. Običajno mora biti uničenih veliko encimov v daljšem časovnem obdobju, vendar obstajajo tudi encimi, ki so tako ključnega pomena, da že nekajminutno oviranje njihovega delovanja povzroči smrt organizma. Nekateri strupi (npr. vodikov cianid) onemogočajo delovanje ravno teh encimov.

Encimi nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem, v telo pa jih vnesemo tudi z uživanjem surove hrane ali s prehranskimi dopolnili. Nekateri so seveda prepričani, da jih je potrebno v telo vnašati tudi z raznimi dopolnili.

Vzroki za to, da imamo premalo encimov, so različni:

-Prirojeni; primer prirojenega pomanjkanja je že omenjeno pomanjkanje encima laktaza, ki razgrajuje laktozo, naravno prisotni sladkor v mleku. Prav zato veliko odraslih težko prenaša mleko.

-Pridobljeni; osiromašena prehrana, v kateri primanjkuje mineralov, vodi v zakisanost telesa. Zakisanost nastane, ko se, predvsem zaradi napačne prehrane, začnejo v telesu skladiščiti kisli presnovki.  Ker so encimi bazične snovi, v zakisanem okolju ne morejo dobro delovati. Če encimov ne dobimo niti s prehrano, hitro pride do pomanjkanja.

In seveda; kako vemo, katerih encimov nam primanjkuje oziroma, če nam sploh? Najlažje menda to ugotovimo tako, da se opazujemo po obroku in vidimo, po kateri hrani nas napihuje. Če nas napihuje po krožniku špagetov, nam manjka encimov za presnovo ogljikovih hidratov, če po jajčni omleti (ki jo pojemo brez kruha), pa encimov za presnovo beljakovin. Drug način določanja je značilen vonj blata. Kadar nam primanjkuje encimov za presnovo ogljikovih hidratov, ima blato kiselkast vonj po vretju; če nam primanjkuje encimov za presnovo beljakovin, pa blato zelo smrdi po gnilem.

 Encimi so povsod

Encimi so pomembni tudi v biotehnologiji. Že od antičnih časov jih človeštvo uporablja pri pridobivanju vina, piva in kruha ter sira. Danes se uporabljajo v živilski tehnologiji, pri proizvodnji zdravil, energije, najdemo pa jih tudi v pralnih praških in zobnih pastah.

Si lahko kako pomagamo?

Encime »od zunaj« nam lahko zagotovi surova hrana, ki pa jo marsikdo težko prebavlja. Pomembno je, da surovo hrano temeljito prežvečimo. Probiotiki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, ki vzpostavijo in vzdržujejo kislinsko-alkalno ravnotežje v črevesju, v kakršnem lahko prebavni encimi učinkovito delujejo ter hkrati poskrbijo za zdravo črevesno floro. Vsi tisti, ki imajo s prebavo surove hrane težave, pa si lahko pomagajo z jemanjem encimov v obliki prehranskih dopolnil.

Zdravstvene trditve EFSA

Ko berete deklaracije in opise na izdelkih, je dobro biti pozoren na zdravstvene trditve, ki so dovoljene. Za encim laktaze se lahko napiše, da izboljšuje prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave s prebavo laktoze. Trditev se lahko uporablja le za prehranska dopolnila z najmanjšim odmerkom 4 500 FCC (Food Chemicals Codex) enot, ciljno populacijo pa je treba obvestiti, da jih je treba zaužiti z vsakim obrokom, ki vsebuje laktozo. Encimi so torej resna stvar.

Bi radi prebrali še kaj na temo zdravja? TU