Cepiva vplivajo na naš življenjski slog

Cepiva in cepljenje sta temi, ki v javnosti dvigata veliko prahu. Na portalu smo imeli izjemno priložnost obiskati strogo varovano proizvodnjo farmacevtskega podjetja Pfizer, ki v Orthu pri Dunaju izdeluje surovino za dve različni cepivi zoper klopni meningitis in to za ves svet. Zaposleni v tovarni, ki obratuje 24 ur na dan, so podvrženi posebnim strogim zahtevam, saj vendar rokujejo tudi s patogenimi organizmi in virusi, ki seveda ne smejo uiti na plano. Proizvodnja cepiva, ki traja okoli devet mesecev, zaščiti na tisoče ljudi vsako leto.

Cepiva zoper klopni meningoencefalitis pripravljajo v Orthu pri Dunaju. Za ves svet.

Cepiva: Del ljudi je vedno zelo proti, večji del še vedno oborožen z argumenti za. Res je namreč, da obstajajo primeri, ko so cepiva komu škodovala, a na drugi strani rešila življenja. Tehtnica je v tem primeru kljub vsemu na strani cepiv. Eden takih primerov je cepivo zoper klopni meningitis in Slovenija je žal močno ‘okužena’ z bolnimi klopi. Pa ste se kdaj vprašali, kje nastajajo cepiva, kako, koliko stanejo in koliko je stal razvoj cepiva? Ter seveda, kakšno bi bilo naše življenje, če cepiva ne bi odkrili?

Edinstven ogled proizvodnje

V proizvodne prostore je seveda nemogoče vstopiti, če niste zaposleni ali inšpektorji.

V Avstriji cepiva za KME proizvajajo že od leta 1976; v Orthu, kamor so nas povabili na ogled, je Pfizer prevzel proizvodnjo pred tremi leti. Na leto izdelajo okoli šest milijonov brizg cepiva, kar zadosti polovici trenutnih svetovnih potreb.

Povpraševanje po cepivih je največje v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v Švici, Slovenci smo na enajstem mestu. Potrebe pa naraščajo, saj se virus širi celo na Nizozemsko in Japonsko, ki doslej nista veljali za problematično področje.

V tovarni nimajo pogostih obiskov. A še takrat razložijo stroga pravila obnašanja.

Čeprav nas neposredno med cepiva sicer niso spustili, smo si postopek lahko ogledali od zunaj, kar je kljub vsemu uspeh, saj tovrstnih obiskov ne izvajajo pogosto. Številne pipe, epruvete, kotli, sterilno posodje in posebej oblečeni zaposleni spominjajo na prizore iz filmov o eboli, kjer v laboratorijih hodijo oblečeni v skafandre in vstopajo z osebnimi kodami. Delno prizor drži, kajti kot je poudaril direktor proizvodnje Martin Ausserleitner, nakit, šminke, telefoni in podobni pripomočki ostajajo pred vrati vstopnih komor, iz katerih tudi zaradi tlaka ne more izstopiti prav nič nepredvidenega. Zaposleni se pred vstopom popolnoma slečejo in dobijo posebna oblačila, tisti z dioptrijo posebna očala, nohti so brez laka, zdravje pa brezhibno seveda. Tudi posmrkati ne smejo.

Zakaj tovarna prav v Avstriji?

Zapleteni postopki proizvodnje

Kot je v uvodni predstavitvi pojasnil Martin Dallinger, vodja ogledov tovarne, je tovrstnih Pfizerjevih obratov po svetu skupaj 63, Pfizerjevih izdelkov je več kot 600, prodajajo pa jih v 175 državah. Vse skupaj izdeluje, upravlja, nadzira okoli 96 tisoč zaposlenih po vsem svetu. Izbor Avstrije kot države za proizvodnjo cepiva (FSME IMMUN )   je med drugim tudi zaradi dejstva, da je Avstrija gospodarsko stabilna in močna država, da ima odlično infrastrukturo in da velja za pravno urejeno državo. Poleg tega ogromno časa posvečajo osveščanju javnosti o pomenu pravočasne zaščite. Žal se pri nas redno cepi le sedem odstotkov v sosednji Avstriji pa denimo kar 85 odstotkov prebivalcev, kar niti ne preseneča glede na akcije in glede na to, da delno za cepivo plača tudi država. V Avstriji stane odmerek 20 evrov, pri nas pa se paket prvih treh cepljenj povzpne na sto evrov. A je tudi pri nas vse več akcij, v okviru katerih se je prav tako mogoče cepiti za 20 evrov za odmerek. V Ljubljani bo taka akcija trajala do konca meseca, za cepljenje pa se je treba naročiti pri osebnem zdravniku. V Celju se za akciji 18. novembra in 2. decembra ni treba naročiti.

Devet mesecev raste in nastaja…

Kot že omenjeno, proizvodnja cepiva traja približno devet mesecev. Ker mora biti nared še pred sezono klopov, je proizvodnja v polnem teku prav na začetku zime. Viruse, iz katerih izdelajo cepivo, pa začnejo razvijati že mnogo prej. Za to potrebujejo več sto tisoč oplojenih kokošjih jajc. Dobavitelja sta dva, uvažajo jih iz ZDA in Nemčije, le od dveh strogo preverjenih proizvajalcev, saj morajo biti tudi jajca zvaljena v popolnoma sterilnem okolju, brez vseh virusov, ki so v jajcih sicer običajna. Eno tako jajce stane 1 euro, na leto pa jih potrebujejo nekaj sto tisoč, zato si lahko predstavljate, kolikšen strošek so samo jajca. Visokoočiščeno in visokokoncentrirano virusno suspenzijo, ki jo razvijejo, shranijo pri minus 30 stopinj Celzija in odpošljejo na Dunaj, kjer jo razredčijo in napolnijo v brizge ter skladno z vzdrževanjem hladne verige odpošljejo v svet.

KLOPNI Meningoencefalitis (obstajajo še drugi meningoencefalitisi, recimo bakterijski…) je zelo resna okužba centralnega živčnega sistema, za katero ni zdravila in se lahko zato le lajša njene simptome. Zato cepiva igrajo toliko pomembnejšo vlogo.